O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 32
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 778)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Jesensko srečanje članov Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije v Prekmurju

Jernej Kuzmič, 7.11.2019

Ostalo

Jernej Kuzmič, Pravna praksa, 42-43/2019V soboto, 19. oktobra 2019, sta Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in Društvo pravnikov v gospodarstvu Pomurja organizirala jesensko srečanje pravnikov, članov pravniških društev, vključenih v zvezo. Izrek Tres faciunt collegium (v prevodu: trije naredijo družbo) je bil presežen, pa ne samo številčno, zbralo se nas je namreč 36 pravnic in pravnikov iz vse Slovenije, temveč tudi vsebinsko. Sončno jesensko vreme je še dodatno prispevalo k temu, da smo se pravniki vseh generacij srečali in skupaj preživeli prijeten dan, ob tem pa v duhu 100. obletnice priključitve Prekmurja k matični državi obudili spomine na dogodke iz leta 1919, pa tudi pred in po tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Vaco, et omnes vacant qui volunt

Janez Kranjc, 24.10.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 40-41/2019Navedek je vzet iz 106. Senekovega pisma Luciliju (Se. Ep. CVI, 1). Slovensko bi se glasil: Utegnem in utegnejo vsi, ki (to) hočejo. Seneka se v pismu opravičuje za pozen odgovor. Pravi, da razlog ni bila prezaposlenost in da takih izgovorov ne gre poslušati. Kdor hoče, utegne in nihče ni na milost in nemilost izročen svojim opravilom. Vsak se sam zaplete vanje in potem prezaposlenost predstavlja kot dokaz svoje sreče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Dnevi slovenskih pravnikov 2019 (1.)

Maček Patricij, Scortegagna Kavčnik Nina, Ravnikar Šurk Urša, Strle Sonja, 24.10.2019

Ostalo

Patricij Maček, Nina Scortegagna-Kavčnik, Urša Ravnikar-Šurk, Sonja Strle, Pravna praksa, 40-41/2019V Portorožu so od četrtka, 10. oktobra, do sobote, 12. oktobra, potekali 45. Dnevi slovenskih pravnikov v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe LEXPERA (GV Založba). Program je obsegal 10 sekcij in okroglo mizo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Poslanstvo pravniškega poklica in prevzemanje odgovornosti

dr. Rajko Knez, 11.10.2019

Ostalo

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 38-39/2019Pravniki smo veliko pripomogli k "zagonu" države, ki za delovanje nujno potrebuje pravni red. Generacija, ki je pripravila osamosvojitvene dokumente, ne le Ustavo RS, je naredila pionirsko in po mnenju mnogih, tudi po mojem, nadvse uspešno in daljnosežno delo. Ob zgodovinski prelomnici in predvsem ob skupnem cilju je pravo tudi uspešno povezovalo različne politične poglede. Nekoliko drugačen je današnji ozir na takratno izgradnjo pravnega sistema na zakonski ravni. Ne spomnim se veliko zahval (če sploh) generacijam, ki so pripravljale številne tako materialne kot procesne zakone. Pogosteje so v ospredju graje v smislu nedorečenosti zakonodaje, pravnih praznin, protiustavnosti. S tem se srečujemo tudi na Ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Mož z železnim srcem in konferenca v Wannseeju

mag. Urška Klakočar Zupančič, 3.10.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 37/2019V nacistični Nemčiji s sprejetjem Nürnberških zakonov t. i. "judovsko vprašanje" še zdaleč ni bilo rešeno. Arijska kri je bila kljub zakonski prepovedi občevanja med čistokrvnimi Nemci in Judi še vedno ogrožena. Hitler je bil odločen, da bo Evropo popolnoma očistil "judovske nesnage". Tudi sterilizacija ni bilo zadostno zagotovilo, da se judovska kri ne bi kam zalezla in zastrupljala božanskih germanskih genskih zasnov. Iztrebljanja Judov se je lotila nacistična paravojaška organizacija SS (nem. Schutzstaffel) pod vodstvom fanatičnega Heinricha Himmlerja (1900-1945), ki je rešitev judovskega vprašanja zaupal svojemu zvestemu visokemu oficirju Reinhardu Heydrichu (1904-1942). Heydrich se je zavzeto lotil te pomembne naloge in 20. januarja 1942 v vili v bližini Berlina pri jezeru Wannsee organiziral konferenco, na katero so bili povabljeni visoki nemški državni uradniki. Tistega dne je bila določena kruta usoda milijonov evropskih Judov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Non vitae, sed scholae discimus

Janez Kranjc, 3.10.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 37/2019Avtor reka je Seneka (Ep. mor. XVII-XVIII, 106, 12). Slovensko bi se glasil: Ne učimo se za življenje, temveč za šolo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Nürnberški zakoni - zmaga neprava nad pravom

mag. Urška Klakočar Zupančič, 19.9.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 34-35/2019Petnajstega septembra 1935 je nemški parlament (nem. Reichstag) na letnem zboru Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (nem. Nationalsocialistische Deutsche Arbeitspartei - NSDAP) v Nürnbergu sprejel tri zakone, ki jih danes imenujemo Nürnberški ali Arijski zakoni, s katerimi je nacistična protijudovska ideologija dobila zakonito podlago. Gre za enega najbolj v oči bijočih uzakonitev neprava v človeški zgodovini. Zakonski ukrepi so nemškim Judom odvzeli državljanstvo in jim prepovedali, da bi se poročali ali imeli zunajzakonska razmerja z etnično čistimi Nemci. Čeprav so bili s tem položeni pravni temelji nemškega protisemitizma, pa se je preganjanje in ustrahovanje Judov začelo že mnogo prej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Infidelis recti magister est metus

Janez Kranjc, 19.9.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 34-35/2019Misel je vzeta iz slavnostnega govora v čast cesarja Trajana, ki ga je imel Plinij Mlajši v senatu ob nastopu svojega konzulata leta 100 (Paneg. 45, 6). Slovensko bi se glasila: Strah je nezanesljiv učitelj, ko gre za to, kaj je pošteno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Poletje, čas za razmislek o kolektivnih ciljih

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 19.9.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 34-35/2019Čas mi mineva med pisarno in potovanjem - berem, gledam, razmišljam in se kot tolikokrat prej sprašujem, ali kdo ve, kam gremo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Vulgus amicitias utilitate probat

Janez Kranjc, 29.8.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 32/2019Avtor misli, ki bi se slovensko glasila "Množica presoja prijateljstva po koristi", je Ovidij (Ep. ex Ponto 2, 3, 8). Rodil se je leta 43 pr. Kr. Oče ga je poslal na šolanje v Rim, od koder je odšel še v Atene. Po vrnitvi je nekaj časa opravljal nižje sodne in upravne funkcije. Začel je pesniti in se vključil v Mecenatov krog. Prikupne in duhovite pesmi so mu odprle pot v mondeno rimsko družbo in že pri dvajsetih letih je v njej užival ugled in naklonjenost. Ko je bil na vrhuncu slave, ga je cesar Avgust leta 8 po Kr. poslal v izgnanstvo v mesto Tomis (današnja Constan?a) ob Črnem morju, kjer je ostal do smrti leta 17. Velemesta vajeni Ovidij je v izgnanstvu zelo trpel, čeprav je verjetno v njegovih Žalostinkah (Tristia) in Pismih iz Ponta tudi nekaj pretiravanja. Ker so v Tomisu le redki govorili latinsko, se je naučil getsko in v tem jeziku tudi pesnil. Zaman pa si je prizadeval doseči pomilostitev. Kaj je bil razlog izgona, ni mogoče reči z gotovostjo. Vse kaže, da naj bi bil vedel za zaroto, ki naj bi jo glede cesarjevega nasledstva pripravljala njegova vnukinja Julija in njen mož.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Oportunitetni stroški državne lastnine

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 11.7.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 27/2019Pred nekaj tedni je mimo nas neopazno zdrsnilo vprašanje, zastavljeno v Delu, ali je smiselno, da ima država v lasti dve televiziji: RTV Slovenija in Planet TV. "Obe delata z izgubo," je nadaljeval novinar in se vprašal, ali je upravičeno, da državljani dejansko financiramo dve televiziji. Obravnavana tema se je zaključila z odstopom direktorja Telekoma Slovenije kot krivca za neuspešen projekt druge državne televizije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Et prudentia et iustitia officiis constat: officia praeceptis disponuntur

Janez Kranjc, 4.7.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 26/2019Rek je vzet iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 94, 33). V slovenskem prevodu bi se glasil "Pamet in pravičnost sta sestavljeni iz dolžnosti; dolžnosti pa razporejajo načela."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pošast z gradu Čachtice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 20.6.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 24-25/2019Legenda o grofici Bathory govori o tem, da je nekoč, ko je jezdila po gozdu, srečala sključeno starko z gubastim obrazom in brezzobimi usti. Grofičin konj se je prestrašil in odskočil, grofica pa je zavpila na starko, da je grda stara babura. Starka ji je rekla: "Pazi se, ker nekoč boš tudi ti stara in grda, kot sem jaz." Grofico so te besede pretresle, in ko se je vrnila v grad, je o dogodku povedala svoji služkinji Darvuliji. Ta je bila čarovnica in ji je rekla, da bo ohranila svojo mladost le, če se bo mazala s krvjo nedolžnih deklet. Kmalu zatem so se v okolici gradu Čachtice začeli dogajati zverinski umori mladih deklet, ki so bile pri grofici v službi. Sadistična mučenja in umori naj bi se dogajali več let, žrtev pa naj bi bilo več kot 600. Konec leta 1610 so grofico aretirali in "obsodili" na dosmrtni hišni zapor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Emas non, quod opus est, sed quod necesse est; quod non opus est, asse carum est

Janez Kranjc, 13.6.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 23/2019Avtor reka je Kato Starejši, Cenzor (234-149 pr. Kr.). Veljal je za zgled republikanskega Rimljana, ki se je odlikoval s svojo varčnostjo, osebnim pogumom, nepodkupljivostjo in predanostjo rimski tradiciji. Menil je, da lahko gospodarstvo posameznika ali države obstane le, če se zna vzdržati nesmiselnega trošenja. Njegov rek bi se po naše glasil: "Ne kupuj tistega, kar rabiš, temveč tisto, kar je nujno; kar ne rabiš, je drago, čeprav stane le en novčič."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Omnia aliena sunt, tempus tantum nostrum est

Janez Kranjc, 23.5.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20/2019Rek je vzet iz prvega Senekovega pisma Luciliju (Ep. 1, 1, 3) in bi se po naše glasil: "Vse je tuje, samo čas je naš."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pred nami so ambiciozni cilji v pravosodju

Andreja Katič, 16.5.2019

Ostalo

Andreja Katič, Pravna praksa, 19/2019Dne 13. septembra 2018 sem z besedami: "Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije," zaprisegla kot ministrica za pravosodje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Šeriatsko pravo (5. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 9.5.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 17-18/2019Ko se je na Bližnjem vzhodu začel širiti islam, tam živeča plemena niso poznala institucionaliziranega vzvoda za razreševanje sporov. Tako je bilo tudi v času delovanja preroka Mohameda, ki je v imenu boga Alaha v posameznih primerih izrekal kazni. Ko se je oblikoval omajadski kalifat, ni bilo delitve oblasti in v rokah kalifa je bila tako vodstvena, upravljavska in sodna funkcija. Institucija sodnika (kadija) se je počasi razvijala v obdobju abasidskega kalifata in v času Osmanskega cesarstva dobila svojo dokončno obliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Šeriatsko pravo (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Muslimanska vera ali islam, ki združuje več kot 1,2 milijarde ljudi, danes predstavlja drugo največjo svetovno religijo. Njen začetek sega v 7. stoletje, ko je v Meki pripadnik arabskega plemena Kurajš Mohamed dobival sporočila od boga Alaha. Gre za monoteistično religijo, ki ponuja človeštvu zedinjen pogled na smisel njegovega stvarjenja in obstoja, njegove končne usode in njegovega mesta med bitji sveta. Islam je hkrati religija, politični sistem in pravo. Poglavitni vir šeriatskega prava so določila muslimanske svete knjige, Korana, ki jih dopolnjujejo poročila o Mohamedovih izjavah, dejanjih ali odobritvah (hadisi oziroma suna). Med glavne vire šeriatskega prava štejemo še soglasje muslimanske skupnosti ali muslimanskih pravnikov glede določenega vprašanja (ijma) in sklepanje na podlagi analogije (qiyas). Obstajajo še pomožni pravni viri, ki so se razvili v okviru sunitskih in šiitskih pravnih šol. Koran in suna podrobno urejata družinsko, dedno in kazensko problematiko, vsebujeta pa tudi pravila obligacijskega in stvarnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Nam nec historia debet egredi veritatem, et honeste factis veritas sufficit

Janez Kranjc, 28.3.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/2019Avtor reka je Plinij Mlajši (okr. leta 61-okr. 113). Slovensko bi se glasil: "Zgodovina pa ne sme zapustiti resnice in poštenim dejanjem resnica zadošča."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Kadrovska politika, ki jo vodi ulica

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 21.3.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 12/2019Ob praznovanju dneva žena so me kot žensko povabili, naj ocenim reforme te vlade. Ker ne dajem ženskih ocen, sem odklonila. Zaskrbelo pa me je, da prvič ne vem, kaj bi rada povedala. V zadnjih mesecih mi namreč država pošilja nenavadna sporočila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Šeriatsko pravo (3. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.3.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 9-10/2019Sledilci preroka Mohameda so za časa njegovega življenja in po njegovi smrti z ognjem in mečem širili svojo vero na vse strani. Do leta 651 so si pokorili Sveto deželo Palestino, Mezopotamijo, Sirijo, Egipt ter ozemlja do srednje Azije. Do leta 716 pa so zasedli skoraj celoten Pirenejski polotok in del južne Francije ter močno ogrožali že oskubljeno Bizantinsko cesarstvo. Sledila je notranja utrditev islama na osvojenih ozemljih, kar je zajemalo uveljavljanje (božanskega in nespremenljivega) šeriatskega prava. Pravna teorija se je razvijala v okviru muslimanskih sunitskih in šiitskih pravnih šol. Družinskopravno materijo v klasičnem šeriatskem pravu smo si že ogledali, zdaj pa se posvetimo klasičnemu islamskemu dednemu in kazenskemu pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Ingenii dotes corporis adde bonis

Janez Kranjc, 21.2.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 8/2019Navedek je vzet iz Ovidijeve pesnitve Umetnost ljubezni (Ars amatoria 2, 112). Slovensko bi se glasil: Dodaj vrlinam telesa darove duha.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Homines enim imperiti facilius quod stulte dixeris reprehendere quam quod sapienter tacueris laudare possunt

Janez Kranjc, 7.2.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 5-6/2019Gre za misel iz Ciceronovega spisa o retoriki (De oratore 2, 302). Slovensko bi se glasila: "Neuki ljudje laže grajajo, kar si neumno povedal, kot hvalijo, kar si modro zamolčal."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Šeriatsko pravo (2. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.2.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5-6/2019Sredi sedmega stoletja se je na Bližnjem vzhodu rodila nova monoteistična veroizpoved - islam, ki se je v nadaljnjih stoletjih vztrajno širila na zahod in vzhod. Kmalu po smrti preroka Mohameda je prišlo do razkola med verniki. Večina je menila, da izvor prerokovega naslednika ni pomemben, če skupnost dosledno spoštuje islamsko pravo za dosego rešitve, manjšina pa je zagovarjala, da mora biti voditelj islamske skupnosti karizmatična osebnost in hkrati prerokov sorodnik. Razkol med suniti in šiiti se odraža v razvoju šeriatskega prava in islamske civilizacije nasploh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Quod sentimus loquamur, quod loquimur sentiamus: concordet sermo cum vita

Janez Kranjc, 17.1.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 3/2019Rek bi se slovensko glasil "Govorimo, kar čutimo, čutimo, kar govorimo: naj bo govorjenje usklajeno z življenjem". Vzet je iz 75. pisma Luciliju (Ep. 75, 4). V njem Seneka govori o boleznih duše. S tem ne misli pravih duševnih bolezni, marveč lastnosti, ki preprečujejo pot do modrosti. Taki bolezni sta zanj pohlep in častihlepnost oziroma popačena zmožnost presoje, ki malo vredne stvari dojema kot tisto, za kar si velja zelo prizadevati.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 32 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(778)

Leto objave

2019(26) 2018(16) 2017(6) 2016(17)
2015(14) 2014(49) 2013(56) 2012(63)
2011(63) 2010(62) 2009(141) 2008(98)
2007(65) 2006(41) 2005(11) 2004(3)
2003(8) 2002(9) 2001(5) 2000(1)
1999(2) 1998(2) 1997(1) 1996(3)
1995(5) 1994(3) 1993(5) 1992(3)

Področja

< Vsi 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov