O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 100)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

GDPR po letu dni: en zakon ali dva

Mojca Prelesnik, 23.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20/2019Na področju varstva osebnih podatkov se je 25. maja 2018 stresla gora in povsod je bilo mogoče zaslediti kratico GDPR. Leto dni kasneje lahko ugotovimo, da so se za zavezance spremembe zgodile razmeroma gladko in so zahteve Splošne uredbe v resnici manj dramatične, kot se je zdelo na prvi pogled. Na nekaterih področjih, zlasti ko gre za zahtevane spremembe zakonodaje, pa Slovenijo čaka še veliko dela. Predvsem to velja za ureditev glede izrekanja upravnih glob in celovito ureditev izvajanja t. i. Policijske direktive o varstvu osebnih podatkov s strani policije, organov pregona ter izvrševanja kazenskih sankcij. Priprave novega zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) zdaj potekajo že drugič. Sodeč po številnih pripombah na zadnji predlog besedila ZVOP-2, še ni rešitve, na katero bomo lahko vsi skupaj ponosni kljub veliko vloženega truda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Avtomatizirano odločanje in pravni položaj posameznika

mag. Mitja Podpečan, 7.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mitja Podpečan, Pravna praksa, 9-10/2019Masovni podatki oz. velepodatki (angl. big data) in računalništvo v oblaku - ki omogočata prej nedosegljive zmogljivosti obdelovanja podatkov - sta pospešila razvoj metod umetne inteligence. Čeprav glede na stanje tehnike za zdaj ne moremo govoriti o pravi oz. krepki umetni inteligenci (ang. strong artificial intelligence), pa se v praksi že srečujemo z uporabo strojnega učenja (ang. machine learning). Eden izmed primerov praktične rabe strojnega učenja je nedvomno avtomatizirano odločanje - tudi tako, ki neposredno vpliva na posameznikov pravni položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Neznosna lahkost bivanja: upanje v javno upravo s človeškim obrazom

dr. Mirko Pečarič, 13.12.2018

Uprava, Tujci

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 48/2018Javne politike se ne da najbolje razumeti z vidika zakonodaje ali najvišjih položajev upravljavcev, pač pa prek nižjih institucij in ljudi, zaposlenih v njih. Odločitve uradnikov, rutine, ki jih vzpostavljajo, in načini, ki jih ustvarjajo za spopadanje z negotovostmi in delovnimi nalogami, se tako ali drugače prelevijo v javne politike, ki jih izvajajo. Njihov način dela, dobro ali slabo izvajanje javnih storitev prispeva k "zdravju ali bolezni" države. Besede, ki jim uslužbenska diskrecija daje konkretnejšo vsebino "v mislih, besedah in dejanjih", lahko prikažemo skozi prizmo posamičnih primerov, tudi tega, ki je predstavljen v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Prekarno delo

mag. Suzana Pisnik, 27.9.2018

Delovna razmerja, Inšpekcije

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 36-37/2018V medijih se pogosto govori o "prekarnem delu" in o prekarcih, vendar tega izraza ni v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Nova evropska uredba - 25. maja 2018 ne bo konec sveta

Mojca Prelesnik, 24.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2018Splošna uredba o varstvu podatkov je tu in zadnje tedne se zdi, kot da se z njo na novo rojeva varstvo osebnih podatkov, predvsem tudi kot nova tržna niša. Nedvomno gre za prelomnico, vendar ne gre pozabiti, da varstvo osebnih podatkov v Sloveniji poznamo že več kot 25 let. Zato razlogov za paniko ni. Kdor je zadnjih 10 let dosledno izvajal Zakon o varstvu osebnih podatkov, se je tudi novi uredbi v veliki meri že prilagodil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Uporaba podobe znane osebe v videoigri

dr. Klemen Pohar, 17.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 19/2018Izdelki, ki jih povezujemo z znanimi osebami, se bolje prodajajo. To je znano že vsaj od 18. stoletja, ko so britanske plemiške dame začele dovoljevati rabo svojega imena za kozmetične izdelke. Do razcveta področja tržnega unovčenja osebnosti pa je prišlo z razvojem množičnih medijev in zabavne industrije. Velik del dohodkov franšize Star Wars na primer izvira prav iz trženja likov iz istoimenskih filmov. Svojo podobo so uspešno unovčili tudi igralci iz številnih drugih filmov (na primer o Jamesu Bondu), v začetku 80. let prejšnjega stoletja pa so tudi glasbene zvezde začele obsežno unovčevati svojo slavo z licenciranjem svojih imen in podob za uporabo na raznih izdelkih. Ker lahko uporaba podob znanih oseb znatno pospeši prodajo izdelka, niso redke tudi nedovoljene uporabe njihovih podob. Da je prišlo do nedovoljene uporabe njene podobe, je bila v predstavljeni zadevi prepričana tudi ameriška igralka in pevka Lindsay Lohan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Ste (že) pripravljeni na maj 2018?

dr. Nataša Pirc Musar, 22.6.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 24-25/2017Nova evropska Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation) se začne uporabljati enotno v vseh državah članicah 25. maja 2018. V primerjavi z veljavno Direktivo 95/46/ES, preneseno v slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), prinaša precej novosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Privolitev v obdelavo osebnih podatkov

Tamara Petrović, 11.5.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Tamara Petrović, Pravna praksa, 18/2017Glede na rezultate raziskave javnega mnenja iz leta 2015 se več kot polovica anketirancev strinja, da predstavlja posredovanje osebnih podatkov čedalje večji del sodobnega življenja in da nimajo popolnega nadzora nad svojimi osebnimi podatki. Rezultati iste raziskave so tudi pokazali, da skoraj tri četrtine anketirancev meni, da bi za kakršnokoli obdelavo njihovih osebnih podatkov moralo biti zahtevano njihovo izrecno dovoljenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Možnost in priložnost za vse diplomante Pravne fakultete v Ljubljani

dr. Rajko Pirnat, 10.2.2017

Društva, javni shodi, prireditve

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 5/2017"Ne jemljimo tega društva kot formalnost, nadlego ali moro, temveč kot možnost in priliko, ki ji lahko skupaj damo za vse koristno vsebino," je na občnem zboru društva Klub alumni PF, ki je bil 24. januarja na PF Univerze v Ljubljani, neposredno po izvolitvi povedal novi predsednik, sicer profesor na fakulteti, dr. Janez Kranjc. V svojem prvem "predsedniškem nagovoru" je povedal, da vidi glavni cilj društva v povezovanju članov na družabni in strokovni ravni. Na družabni ravni bosta pod okriljem kluba organizirana denimo kulturni večer in koncert članov, predsednik pa si bo poleg tega prizadeval, da bi na začetku poletja organizirali tudi sproščeno druženje v naravi v obliki piknika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pasti spreminjanja policijskih pooblastil

Mojca Prelesnik, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 31-32/2016V zadnjih tednih je počitniškemu času navkljub tekla burna razprava o tem, kaj nam v resnici prinaša predvidena novela zakona, ki določa naloge in pooblastila policije (ZNPPol-A). Razprava poteka že leto dni, a pravega napredka pri uskladitvi besedila v smeri zagotavljanja sorazmernosti predvidenih posegov v zasebnost posameznikov ni. Na srečo pa je predlog zakona kljub prvotni nameri, da ga Vlada RS na seji potrdi že konec julija, spet v usklajevanju. Očitki stroke so namreč številni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Nazaj v informacijsko prihodnost

mag. Mitja Podpečan, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mitja Podpečan, Pravna praksa, 20-21/2016Evropska komisija je januarja 2012 napovedala smeli načrt za prenovo pravil o varstvu osebnih podatkov, ki bi bila poslej v Evropski uniji unificirana in ne le harmonizirana. Evropska komisija je prepoznala, da je harmonizacija v državah članicah privedla do različnih ravni zagotavljanja varstva osebnih podatkov, to pa je po njenem mnenju slabo tako za državljane EU kot tudi gospodarske subjekte in pomeni omejitev za enotni trg. V skladu z načrtom Evropske komisije se bodo z enako - a kljub temu visoko - ravnjo varstva osebnih podatkov z vidika zahtev, ki veljajo v posameznih državah članicah, izenačili pogoji za delovanje gospodarskih subjektov na enotnem trgu ne glede na njihov sedež, državljanom pa se bo zagotovila višja raven varstva ter lažje izvrševanje pravic. Evropska komisija je načrt izpolnila. Unificirana reformirana pravila o varstvu osebnih podatkov se začnejo uporabljati 25. maja 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Evropska reforma varstva osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2016Prvi del evropske reforme varstva osebnih podatkov je končan. V začetku maja so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni trije akti Evropskega parlamenta in Sveta, ki bodo oblikovali status naših osebnih podatkov - Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov, Direktiva (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter Direktiva (EU) 2016/681 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj. Varuhi zasebnosti smo jih pogovorno poimenovali kar Splošna uredba (o varstvu osebnih podatkov), Policijska direktiva in PNR-direktiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Novela ZDIJZ-E in pospešeno odpiranje podatkov javnega sektorja

Prešern Mateja, Zatler Renata, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mateja Prešern, mag. Renata Zatler, Pravna praksa, 20-21/2016Spremenjena Direktiva 2013/37/EU o ponovni uporabi informacij javnega sektorja sledi ciljem Digitalne agende, ene od sedmih vodilnih pobud Strategije Evropa 2020. Evropskim državljanom in podjetjem naj bi pomagala čim bolj izrabiti možnosti digitalnih tehnologij. Osnova za razvoj so podatki javnega sektorja, ki so neizkoriščen zaklad za odkrivanje novih inovativnih rešitev in reševanje družbenih izzivov. Da bi se podatki javnega sektorja odprli in tako kar najbolj ponudili tudi za pridobitni namen, je Evropska komisija, poleg spremembe Direktive 2013/37/EU, ki se po novem nanaša tudi na kulturne institucije (arhive, muzeje in knjižnice), uresničila še druge ukrepe, med katerimi je treba omeniti portale odprtih podatkov, in sicer tako na ravni EU kot tudi na ravni držav članic. V Sloveniji smo z aktivnostmi, usmerjenimi v pospešeno odpiranje podatkov, na Ministrstvu za javno upravo (MJU) začeli lani, in sicer s spremembo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) in Festivalom odprtih podatkov, ter nadaljevali letos, z novo Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Poseg v osebnost zaradi posesti golih fotografij

dr. Klemen Pohar, 21.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 03-04/2016Zaradi porasta novih načinov izkazovanja naklonjenosti ima lahko danes razveza nove razsežnosti. Tak je bil primer v predstavljeni zadevi, v kateri je toženec na svojih elektronskih medijih hranil gole fotografije in videoposnetke tožnice, slednja pa je ob dejstvu, da se je njuna zveza končala, zahtevala njihov izbris. Nekatere posnetke je v času razmerja s tožnico posnel toženec (sicer fotograf) s privolitvijo tožnice, nekatere pa je posnela tožnica sama in mu jih posredovala. Prvostopenjsko sodišče je tožencu prepovedalo posredovanje spornih posnetkov tretjim osebam in njihovo javno objavo, hkrati pa mu je naložilo tudi njihov izbris. Predmet revizije je bila obveznost izbrisa posnetkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zaposleni v Sloveniji tudi po nedavni sodbi ESČP nimajo nič manj pravic do zasebnosti na delovnem mestu

Mojca Prelesnik, 21.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 03-04/2016Britanski mediji so v zadnjih dneh sprožili pravi preplah z netočnimi in preveč posplošenimi razlagami nedavne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Bărbulescu proti Romuniji. Sodišče je, kot ugotavlja v odklonilnem ločenem mnenju sodnik de Albuquerque, nedvomno zamudilo odlično priložnost, da bi dodatno razvilo svojo prakso na področju pričakovane zasebnosti pri rabi službenih komunikacijskih sredstev. Nikakor pa niso točne navedbe o novih pravilih v zvezi z zasebnostjo na delovnem mestu, kakršne je bilo mogoče prebrati v (predvsem britanskih) medijih. Iz sodbe namreč nikakor ne izhaja splošna pravica delodajalcev do nadzora zasebne spletne komunikacije zaposlenih; nasprotno, vsakršno tako posploševanje je neprimerno in zavajajoče, na kar je opozoril celo Svet Evrope. ESČP namreč dejanj delodajalca sploh ni presojalo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Prihodnost informacijske zasebnosti

mag. Mitja Podpečan, 2.7.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mitja Podpečan, Pravna praksa, 26/2015Ena celina, eno pravo. Vse na enem mestu. Enaka pravila za vse zavezance, ne glede na kraj ustanovitve. To so trije bistveni povzetki, ki bodo po mnenju Evropske komisije zaznamovali našo informacijsko prihodnost. Možnosti v zvezi s predlogi Evropske komisije so dobre, zato optimizma ne manjka. Evropska komisija posameznikom v prihodnje obljublja pravico biti pozabljen, lažji dostop do osebnih podatkov in nadzor nad njimi, vključitev varovalk že v zgodnjih fazah razvoja izdelkov in storitev (angl. privacy by design) ter privzeto vključitev informacijski zasebnosti najprijaznejših nastavitev (angl. privacy by default). Počasi, a vztrajno, se bliža konec tunela in že je videti prve obrise informacijske prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Svoboda izražanja in anonimnost interneta - res nimata meja?

Nataša Pirc Musar, 18.6.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 24-25/2015Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe Zakona o medijih (ZMed), ki med drugim razširja odgovornost odgovornega urednika medija tudi na vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Odgovorni urednik mora prav tako oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ne bo v skladu z objavljenimi pravili, pa mora biti v najkrajšem možnem času umaknjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

(Prvih) deset let Zakona o varstvu osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, 12.2.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 6/2015Okrogle obletnice so priložnost za statistike, bilance in sklepe. Letos praznujemo deset let veljavnosti Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki je začel veljati 1. januarja 2005, zato je pravi čas za pogled nazaj in v prihodnost. ZVOP-1 pa ni prvi, ki je uredil pravno področje varstva osebnih podatkov. Prvi zakon je začel veljati že leta 1990, drugi pa leta 1999. Poleg obeh predhodnikov sedanjega ZVOP-1 pa je treba omeniti tudi Ustavo, ki je leta 1991 varstvo osebnih podatkov dvignila na raven ustavne človekove pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Se mora posameznik z vstopom v poslovni svet res v celoti odpovedati svoji zasebnosti?

Mojca Prelesnik, 18.12.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 49-50/2014Ministrstvo za pravosodje je pripravilo novelo Zakona o sodnem registru (ZSReg), katere posledica bo, da bodo na spletu zbirno (na enem mestu) dostopni vsi podatki o tem, v katerih poslovnih subjektih vse je posameznik ustanovitelj (družbenik), član uprave ali nadzornega sveta, in to na način iskanja po imenu in priimku osebe. Predlagatelj kot temeljni cilj, za katerega si prizadeva sprememba novele, navaja varnost pravnega prometa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Globa naj ne bo ne prenizka ne previsoka

Mojca Prelesnik, 27.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Prekrški

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 46/2014Pred kratkim smo pri Informacijskem pooblaščencu prejeli zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval informacije o izrečenih globah za prekrške po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), in sicer zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke. Prosilec je zahteval seznanitev z globami, ki so bile izrečene v zadnjih petih letih in so bile višje od 9.000 evrov. Informacije, ki smo jih pripravili in poslali prosilcu, so vnovič opozorile na vprašanje, ki nam povzroča težave že nekaj let. Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov so namreč policistom zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke v zadnjih petih letih devetkrat izrekli globe, višje od 9.000 evrov. Štiri najvišje globe so znašale celo 20.000 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Podatki o maturitetnih rezultatih po posameznih šolah so prosto dostopne informacije javnega značaja

Mojca Prelesnik, 20.11.2014

Srednje šolstvo, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 45/2014Iz obširne prakse Informacijskega pooblaščenca, ki jo je večkrat potrdilo tudi Upravno sodišče RS, izhaja, da so podatki o maturitetnih rezultatih po posameznih šolah prosto dostopne informacije javnega značaja. Državni izpitni center (RIC), katerega naloga je zbiranje in analiziranje teh podatkov, takemu stališču vztrajno nasprotuje, pri čemer povsem neutemeljeno spodbuja prepričanje, da na tem področju ni zagotovljena pravna varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Novi izzivi informacijskega pooblaščenca

Mojca Prelesnik, 4.9.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 34/2014Informacijski pooblaščenec je varuh zasebnosti in hkrati zagovornik javnosti. V prejšnjih letih so se njegove pristojnosti širile, v prihodnosti pa so pred njim novi izzivi na obeh pravnih področjih, vsi večinoma povezani s sodobnimi tehnologijami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Po desetih letih dela ponosno zapuščam mesto informacijske pooblaščenke

Nataša Pirc Musar, 17.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28/2014Ne smete mi zameriti, ker bom v tem zadnjem uvodniku, ki ga pišem kot informacijska pooblaščenka, bolj osebna, kot sem bila sicer, ko sem pisala za Pravno prakso. Deset let življenja, ki sem ga z dušo in srcem posvetila dostopu do informacij javnega značaja in varstvu osebnih podatkov, je namreč zaradi moje predanosti delu na tem položaju pač težko opisati nečustveno. Vem, da sem bila na trenutke morda bolj aktivistka kot klasična državna uradnica oziroma funkcionarka, ampak taka sem od nekdaj, polna energije in vere, da se stvari da premakniti, če si le dovolj vztrajen. In prepričana sem, da na položaju, na katerem braniš človekove pravice, moraš pokazati malo bolj borbenega duha. Eden od razlogov za mojo malo bolj aktivistično držo pa je tudi to, da v Sloveniji (žal) nimamo močnih nevladnih organizacij na področju svobode informacij in varovanja zasebnosti. V boju z državo in drugimi velikimi upravljavci baz podatkov smo bili zato večinoma sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Kdo se boji informiranih državljanov?

Nataša Pirc Musar, 20.3.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 11/2014Le informiran državljan je lahko aktiven državljan. Se takih bojimo? To vprašanje se mi poraja v zadnjih dneh po tem, ko je Državni zbor RS 6. marca 2014 sprejel novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(100)

Leto objave

2019(2) 2018(4) 2017(4) 2016(6)
2015(3) 2014(6) 2013(4) 2012(1)
2011(2) 2010(4) 2009(2) 2008(7)
2007(5) 2006(3) 2005(5) 2004(1)
2003(3) 2002(1) 2001(2) 2000(2)
1997(8) 1996(1) 1995(4) 1994(5)
1993(10) 1992(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.2.1. Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo 2.2.2. Tujci 2.2.3. Društva, javni shodi, prireditve 2.2.4. Verske skupnosti 2.2.5. Inšpekcije 2.2.6. Upravni postopek in upravne takse

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov