O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 76)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Test zakonitega interesa: izhod v sili ali priročen pogoj za zagotovitev pravne podlage?

Nenad Mrdaković, 11.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 38-39/2019Obdelava osebnih podatkov na osnovi zakonitih interesov upravljavca predstavlja eno od šestih enakovrednih pravnih podlag, kot jih podaja Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR), ki pa je v praksi verjetno najtežje razumljena in posledično tudi manj uporabljana. K temu prispeva dejstvo, da ta pravna podlaga po svoji vsebini zahteva določen preizkus oz. test zakonitega interesa, ki pa v GDPR ni izrecno urejen. Navaja namreč nekaj primerov, v katerih bi bil podan zakonit interes, ne podaja pa izčrpnega seznama tovrstnih primerov ali elementov testa. Gre torej za pravno podlago, ki je po eni strani najbolj fleksibilna z vidika upoštevanja upravljavčevih interesov, po drugi pa toliko bolj zahtevna, saj terja izvedbo natančnega, pravočasnega, objektivnega in popolnega testa, katerega jedro predstavlja tehtanje morebitne prevlade nad interesi, temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Upravna akademija

Patricij Maček, 19.9.2019

UPRAVNO PRAVO

Patricij Maček, Pravna praksa, 34-35/2019Tokrat se je v novo podobo odelo spletno mesto Upravne akademije, ki je, kot lahko preberemo na pričujočem spletnem mestu, pristojna za pripravo in izvajanje različnih usposabljanj in strokovnih izpitov za javne uslužbence z namenom večanja strokovnosti in učinkovitosti njihovega dela, pa tudi njihovega osebnega razvoja. Upravna akademija je bila sicer ustanovljena že leta 1997, od leta 2014 pa deluje v okviru Ministrstva za javno upravo. Njen slogan je misel Georga Simmela:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Obravnava vlog procesno nesposobnih oseb v upravnem postopku

Tilen Majnik, 18.7.2019

Upravni postopek in upravne takse

Tilen Majnik, Pravna praksa, 28-29/2019V članku obravnavam zahteve, ki jih vložijo procesno nesposobne osebe, kako ta okoliščina vpliva na tek postopka in nekatere druge njegove institute, kot je npr. pravočasnost vloge. Opredeliti se nameravam do vprašanja, kako obravnavati vlogo procesno nesposobne osebe - npr. vlogo za otroške doklade, ki jo na center za socialno delo (CSD) vloži sedemletni otrok, ali vlogo osebe, ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Evropski dan varstva osebnih podatkov 2019

Patricij Maček, 14.2.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 7/2019"V Evropski uniji (EU) smo lahko ponosni, da imamo najstrožja in najsodobnejša pravila o varstvu podatkov," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi z naslovom Kaj je v resnici prinesla Splošna uredba o varstvu podatkov podjetjem in posameznikom? ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov povedal dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Okroglo mizo, ki je potekala v Hiši EU 28. januarja 2019, je organiziral Informacijski pooblaščenec (IP), povezoval pa namestnik IP mag. Andrej Tomšič. Na dogodku, ki sta ga s svojo prisotnostjo počastila predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, je IP Zvezi potrošnikov Slovenije podelil priznanje Ambasador zasebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Ti odločaš o osebnih podatkih

Patricij Maček, 20.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2018V okviru evropskega projekta RAPiD.Si, ki je namenjen ozaveščanju majhnih in srednje velikih podjetij o reformi prava varstva osebnih podatkov ter izobraževanju posameznikov glede uveljavljanja njihovih pravic, je bila vzpostavljena nova spletna stran Ti odločaš o osebnih podatkih. Predstavlja vodič po pravicah posameznikov s področja varstva osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Obdelava osebnih podatkov s soglasjem ali brez

Vanja Maček, 19.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Vanja Maček, Pravna praksa, 15/2018V postopku o prekršku lahko storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja ne more plačati globe in stroškov postopka, na podlagi prvega odstavka 19.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) predlaga, da sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Sodišče predlagatelju odobri vlogo pod enakimi pogoji, kot če bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Pri ugotavljanju materialnega pogoja iz drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče na podlagi tretjega odstavka 202.c člena ZP-1 smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Pri tem do zbirk podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje tega pogoja, dostopa pod pogoji iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Zbrane podatke lahko sodišče obdeluje za potrebe postopka nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Sodišče torej v tem primeru obdeluje osebne podatke storilca in njegovih družinskih članov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Slovenski poskus št. 2 - Uradni predlog novele Zakona o varstvu osebnih podatkov

Markovič Zlatka, Brajnik Maja, 8.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zlatka Markovič, Maja Brajnik, Pravna praksa, 9/2018Storjen je bil nov korak v postopku sprejema novega Zakona o varstvu osebnih podatkov - objavljen je bil uradni predlog novele zakona. V članku so izpostavljene določene novosti, hkrati pa tudi pomanjkljivosti objavljenega predloga, ki jih bo treba še odpraviti in pripraviti uskladitve. Precej sprememb je pri pooblaščenih osebah za varstvo osebnih podatkov, čemur je v članku namenjena še posebna pozornost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Slovenski poskus št. 1 oziroma prvi osnutek novele Zakona o varstvu osebnih podatkov

Markovič Zlatka, Brajnik Maja, 9.11.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zlatka Markovič, Maja Brajnik, Pravna praksa, 43/2017Ko se bo Splošna uredba o varstvu podatkov iz leta 2016 pričela neposredno uporabljati, bomo lahko govorili o novi eri prostega pretoka znotraj Evropske unije - o prostem pretoku osebnih podatkov. Ne gre za oblikovanje pete temeljne svoboščine notranjega trga, ampak to pomeni, da se s Splošno uredbo o varstvu podatkov raven varstva osebnih podatkov znotraj držav članic izenačuje. Cilj tega je, da pretok osebnih podatkov znotraj Evropske unije v prihodnje ne bo omejen ali celo prepovedan iz razlogov, povezanih z različno ravnjo varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov kot kolegijski organ?

Nenad Mrdaković, 14.9.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 34/2017Krog zavezancev, ki bodo morali imenovati pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (ang. Data Protection Officer, v nadaljevanju: DPO) po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR), bo glede na kriterije iz prvega odstavka 37. člena GDPR dokaj širok. Vzpostavitev DPO, ki je ena izmed ključnih novosti na področju varstva osebnih podatkov, bo relevantna za številne gospodarske subjekte, tako upravljavce kot obdelovalce osebnih podatkov. Omenjeni zavezanci se bodo v okviru implementacije obveznosti po GDPR v svoje poslovne procese soočili tudi z dilemo, ali naj imenujejo notranjega ali zunanjega DPO. Namen danega prispevka je obravnava vprašanj, povezanih z imenovanjem DPO kot internega kolegijskega organa, ter s tem povezanih kriterijev oziroma omejitev, kot izhajajo iz danih pravnih okvirov in nedavno izdanega mnenja Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: mnenje).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Izzivi in dileme ob uveljavitvi novega Zakona o prijavi prebivališča

dr. Kornelija Marzel, 20.7.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Kornelija Marzel, Pravna praksa, 28-29/2017Področje prijave prebivališča je sprva urejal Zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (1983), prijavno-odjavno obveznost tujcev pa Zakon o tujcih (1991), dokler ni bil leta 2001 sprejet Zakon o prijavi prebivališča, ki naj bi zagotovil popolnost evidenc stalno in začasno prijavljenih oseb na območju Republike Slovenije. Na težave pri izvajanju omenjenega predpisa je Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) opozoril že tretje leto po njegovem sprejemu. Vse od takrat so bila intenzivna Varuhova prizadevanja za spremembe na navedenem področju in med drugim za drugačno ureditev zakonskega prebivališča predvsem zato, da se ne bi več dogajali primeri, ko posameznik zaradi izgube stanovanja izgubi tudi prijavo prebivališča in vse ostale pravice, ki se na to vežejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Ste (že) pripravljeni na maj 2018?

dr. Nataša Pirc Musar, 22.6.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 24-25/2017Nova evropska Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation) se začne uporabljati enotno v vseh državah članicah 25. maja 2018. V primerjavi z veljavno Direktivo 95/46/ES, preneseno v slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), prinaša precej novosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Kršitev varnosti osebnih podatkov - tveganja za upravljavce in obdelovalce

Kranjec Nina, Merc Peter, 8.12.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nina Kranjec, dr. Peter Merc, Pravna praksa, 48/2016Podatki, s katerimi operirajo tehnološka podjetja, z eksponentno rastjo digitalizacije storitev vedno bolj pridobivajo na pomenu. Pomemben del teh podatkov predstavljajo osebni podatki. S tem v ospredje vse bolj prihaja potreba po iskanju ustreznega ravnovesja med pravicami posameznikov do zasebnosti na eni strani ter svobodno gospodarsko pobudo podjetij, ki te podatke obdelujejo, na drugi. Iskanje tega ravnovesja je v današnjem hitro spreminjajočem se okolju zelo dinamičen proces. To se odraža tudi v spreminjajočem se okviru pravnih pravil, ki gre izrazito v smeri strožjega varovanja pravic posameznikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Hramba podatkov in revizijska sled

Merc Peter, Šavnik Janko, 22.10.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Peter Merc, Janko Šavnik, Pravna praksa, 41/2015Finančne institucije se pri svojem poslovanju dnevno srečujejo z veliko količino podatkov. Večinoma gre za zaupne podatke o strankah, ki jih morajo finančne institucije varovati kot poslovno skrivnost, hkrati pa pri njihovem obdelovanju upoštevati več zakonskih določb, ki vzpostavljajo premise, znotraj katerih je tako obdelovanje podatkov pravno dopustno. Ena od obveznosti finančnih institucij je hramba teh podatkov ter zagotavljanje t. i. revizijske sledi - hranjenje informacije o tem, kateri podatek je bil predmet obdelave, kdo ga je obdeloval, na kateri pravni osnovi in komu je bil posredovan. Glede vprašanja, koliko časa so finančne institucije zavezane hraniti take podatke, so določbe nekaterih področnih zakonov v koliziji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Svoboda izražanja in anonimnost interneta - res nimata meja?

Nataša Pirc Musar, 18.6.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 24-25/2015Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe Zakona o medijih (ZMed), ki med drugim razširja odgovornost odgovornega urednika medija tudi na vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Odgovorni urednik mora prav tako oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ne bo v skladu z objavljenimi pravili, pa mora biti v najkrajšem možnem času umaknjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Odgovornost države zaradi opustitve dolžnega ravnanja uprave - neizdaje upravnega akta v razumnem roku

mag. Tea Melart, 8.1.2015

Upravni postopek in upravne takse, Obligacije

mag. Tea Melart, Pravna praksa, 1/2015Pri svojem delu se pogosto srečujem s problematiko nespoštovanja instrukcijskih rokov pri odločanju upravnih organov. Nespoštovanje rokov za odločanje je postalo praksa mnogih upravnih organov. Razlogi za to so različni. Problematika je aktualna in zadeva različna upravna področja. Ker je zaradi pomanjkljive učinkovitosti uprave posameznik v razmerju do države neredko nemočen, kaže tej problematiki nameniti več pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Po desetih letih dela ponosno zapuščam mesto informacijske pooblaščenke

Nataša Pirc Musar, 17.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28/2014Ne smete mi zameriti, ker bom v tem zadnjem uvodniku, ki ga pišem kot informacijska pooblaščenka, bolj osebna, kot sem bila sicer, ko sem pisala za Pravno prakso. Deset let življenja, ki sem ga z dušo in srcem posvetila dostopu do informacij javnega značaja in varstvu osebnih podatkov, je namreč zaradi moje predanosti delu na tem položaju pač težko opisati nečustveno. Vem, da sem bila na trenutke morda bolj aktivistka kot klasična državna uradnica oziroma funkcionarka, ampak taka sem od nekdaj, polna energije in vere, da se stvari da premakniti, če si le dovolj vztrajen. In prepričana sem, da na položaju, na katerem braniš človekove pravice, moraš pokazati malo bolj borbenega duha. Eden od razlogov za mojo malo bolj aktivistično držo pa je tudi to, da v Sloveniji (žal) nimamo močnih nevladnih organizacij na področju svobode informacij in varovanja zasebnosti. V boju z državo in drugimi velikimi upravljavci baz podatkov smo bili zato večinoma sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Kdo se boji informiranih državljanov?

Nataša Pirc Musar, 20.3.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 11/2014Le informiran državljan je lahko aktiven državljan. Se takih bojimo? To vprašanje se mi poraja v zadnjih dneh po tem, ko je Državni zbor RS 6. marca 2014 sprejel novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Varnostno-obveščevalne službe na prepihu

Nataša Pirc Musar, 12.12.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 48/2013Po treh mesecih dela in treh zelo napornih in dolgih sestankih s predstavniki ZDA je ad hoc skupina, ki jo je ustanovil Svet EU z namenom preveriti navedbe iz razkritij Edwarda Snowdna, končala svoje delo. Že vnaprej smo vedeli, da gre za misijo iskanja oziroma preverjanja dejstev in da bo naloga izvedeti kaj več iz prve roke zelo težka. In tako je tudi bilo, zelo težko smo, razumljivo, karkoli o metodah dela izvlekli iz ameriških kolegov, bolj zgovorni so bili le pri zatrjevanjih, da za vse obstajajo pravne podlage. Poročilo je treba torej brati kot dokument, ki potrjuje vsaj nekaj od tega, kar o delovanju Nacionalne varnostne agencije (National Security Agency - NSA) beremo v medijih. Potrjuje namreč tisto, kar so Američani v tej fazi bili pripravljeni priznati, in seje dvom v tisto delovanje ZDA, o katerem niso želeli spregovoriti niti besede. Kot članica te delovne skupine sem se seveda osredotočila na varstvo osebnih podatkov, strokovnjaki s tega področja smo namreč delali skupaj s strokovnjaki za obveščevalno dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Kam je odšlo načelo sorazmernosti?

Nataša Pirc Musar, 29.8.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Pusar, Pravna praksa, 33/2013Ko sem bila imenovana v posebno skupino, ki bo za evropsko komisarko za pravosodje in človekove pravice Viviane Reding pripravila poročilo o vohunjenju za državljani EU, sem pred prvim sestankom julija v Bruslju želela izvedeti, kakšno je stališče naše vlade do afere Snowden in množičnega zbiranja osebnih podatkov o naših komunikacijah prek telefona in interneta s strani ameriške varnostno-obveščevalne agencije (NSA). Sodelavka predsednice vlade je gospe Bratušek prenesla mojo željo, da bi se z njo slišala, a žal do razgovora do danes ni prišlo. Razumem, da je premierka zelo zaposlena, a se bojim, da me na kratek razgovor ni povabila zato, ker Slovenija stališča sploh nima. In to me skrbi, skrbi predvsem zato, ker so velike države tiho, zato ker same množično počno isto, male, kot je naša, pa nimajo poguma, da bi sploh kaj rekle, in si morda želijo početi isto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Pomen pojasnilne dolžnosti v praksi

Jaša Močnik, 14.6.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jaša Močnik, Pravna praksa, 23/2012Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) obravnava pojasnilno dolžnost v 20. členu, in sicer v okviru pravice do obveščenosti in sodelovanja. S strani zdravnika ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost je predpogoj za oblikovanje pacientove svobodne in resne volje, kar je tudi osnova za njegovo pravno veljavno privolitev v posamezen zdravniški poseg. Čeprav je ZPacP pri definiranju pojasnilne dolžnosti jasen, praksa te pogosto ne zagotavlja. ZPacP v prvem odstavku 20. člena določa, da ima pacient zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja pravico biti obveščen o: - svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Dopustnost spremembe pogodbe brez objave javnega razpisa po praksi Sodišča EU

Mužina Aleksij, Žvipelj Marko, 2.2.2012

Upravni postopek in upravne takse, PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, Marko Žvipelj, Pravna praksa, 4/2012V času zaostrenih razmer na gospodarskem trgu precej gospodarskih subjektov (oziroma partnerjev pri joint venture) in njihovih podizvajalcev, ki so s pogodbami prevzeli obveznosti pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj, teh obveznosti iz različnih razlogov niso več sposobni obvladovati oziroma pripravljeni poravnati. Navadno gre za nastop trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti (insolventnost), včasih je razloge za odpoved sodelovanja pri prevzetih obveznostih najti v sporih z naročnikom ali v lastni sferi (na primer s partnerjem ali podizvajalci), drugič pa v trenutku izvajanja del s pogodbo prevzeta dela oziroma storitve nikakor več na ustrezajo pričakovanjem, ki so jih stranke imele pred sklenitvijo pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Komunikacijska zasebnost - garant za svobodno družbo

Nataša Pirc-Musar, 21.7.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28-29/2011Človek brez komunikacijske zasebnosti bo "človek robot", ki ne bo več razmišljal, ki bo vseskozi samo pazil, da ne govori nečesa, kar morda nekomu (komu že?) ne bo všeč. Ta, ki nam krade komunikacijsko zasebnost, je lahko delodajalec, je lahko "paravomo" ali "paraudba", je lahko SOVA, je lahko policija, je lahko najeti detektiv ... Če ne vemo, kdaj nas kdo posluša, bomo previdni na vsakem koraku, v vsakem pogovoru. Strinjali se boste, da to ubija spontanost, da v nas seli strah, da se tako počasi krči svoboda in z njo družba razvoja v pozitivnem smislu. Z vidika lex certa mora vsak poseg v človekovo pravico biti jasen, posamezniku vnaprej znan, z vidika nezakonitih posegov pa preganjan in sankcioniran.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Kako varno poslujete na internetu?

Jure Mikuž, 21.7.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jure Mikuž, Pravna praksa, 28-29/2011V prispevkih po navadi obravnavam teme, ki so pomembne z vidika makroekonomskih razmer v državi ali svetu, redkeje pa pišem o tehnologijah. Ker pa imam v svojem portfelju tudi podjetje, ki se ukvarja z razvojem tehnologije na področju varnosti na internetu, sem v zadnjem času močneje vpet tudi v to področje. Šele ko vidimo podrobnosti delovanja interneta, se zavemo njegovih razsežnosti in priložnosti, ki jih ponuja. Po drugi strani pa se vse bolj zavedam tudi nevarnosti, ki prežijo na uporabnika, če nanje ni primerno opozorjen ali kako drugače pripravljen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄8

Dobrodošli v (pravnih) Butalah!

Nataša Pirc-Musar, 3.3.2011

Civilni sodni postopki, Upravni postopek in upravne takse

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 8/2011Kot pravnico in kot informacijsko pooblaščenko me res že pošteno skrbi za stanje pravnega duha v naši državi. V zadnjih tednih spremljamo burno razpravo o tem, ali lahko zakon, ki je bil sprejet pred petimi leti, kar naenkrat postane neustaven (brez odločbe Ustavnega sodišča) in pomeni tako hud poseg v človekove pravice in tako nevarnost za varnost države, da ga je treba spremeniti čez noč in po nujnem postopku. Postavlja se tudi vprašanje, kako to, da ob sprejemu tega zakona nihče ni opozoril na te (domnevno) protiustavne posledice in nevarnost za varnost države. Morda tudi zato, ker je prejšnja politična opcija v arhivu že videla vse, kar je želela videti, in shranila kopije nekam na varno (neki dopis, ki naj bi diskreditiral predsednika države, je že na spletni strani ene od strank), zdajšnja opcija pa do zadeve Omerza sploh ni vedela, kaj tam je.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(76)

Leto objave

2019(4) 2018(3) 2017(5) 2016(1)
2015(3) 2014(2) 2013(2) 2012(2)
2011(3) 2010(4) 2009(3) 2008(5)
2007(17) 2006(6) 2005(4) 2004(2)
2003(1) 2002(1) 2001(1) 2000(4)
1999(2) 1997(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.2.1. Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo 2.2.2. Tujci 2.2.3. Društva, javni shodi, prireditve 2.2.6. Upravni postopek in upravne takse

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov