O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 61
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1520)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Pravica do pozabe: tehtanje med svobodnim osebnostnim razvojem in svobodo poročanja

dr. Eneja Drobež, 9.7.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 26-27/2020Pravica do pozabe je novejši pravni institut, ki je izjemnega pomena za varstvo osebnostnih pravic v digitalni družbi. Nemško Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) se je do ustavnopravnega pomena te pravice izčrpno opredelilo v odločbah št. 1 BvR 16/13 (Recht auf Vergessen I) in št. 1 BvR 276/17 (Recht auf Vergessen II) z dne 6. novembra 2019. Prva odločba obravnava zahtevek za izbris članka, ki ga je posameznik uveljavljal v razmerju do medija - upravljavca spletnega arhiva, druga pa zahtevek za izbris povezave do člankov na strani spletnega iskalnika. V prispevku predstavljam odločbo BVerfG, ki se nanaša na obveznosti medijev kot upravljavcev spletnih arhivov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici

Patricij Maček, 9.7.2020

Upravni postopek in upravne takse

Patricij Maček, Pravna praksa, 26-27/2020V oddaji 24 ur zvečer na POP TV 8. junija je bilo rečeno, da Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) dopušča možnost, da lahko minister, pristojen za notranje zadeve, odpravi odločbo Ministrstva za notranje zadeve glede dopustitve izvedbe koncerta kontroverznega hrvaškega glasbenika v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Dobrota je sirota

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2020

Človekove pravice, Tujci

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2020Nedavna odločba nemškega zveznega ustavnega sodišča, ki poskuša omejiti delovanje obveščevalnih služb pri posegih v zasebnost tujcev v tujini, mi je obudila spomin na razprave o tovrstnih kršitvah človekovih pravic v zadnjih 15 letih. Ko so po Ljubljani krožili izpiski zasebnih elektronskih sporočil, ki sem si jih izmenjeval s sodnikom mednarodnega sodišča, sem se vprašal, kako je to mogoče. Delni odgovor sem dobil leta 2007, ko je Franc Testen kot predsednik Vrhovnega sodišča naslovil na Ustavno sodišče zahtevo za presojo ureditve, na podlagi katere lahko Sova brez sodne odredbe zunaj države posega v zasebnost tujcev. Ustavno sodišče je sicer zahtevo (U-I-216/07) zavrglo, vendar na meritoren način: povedalo je, da se morajo obveščevalci pri tovrstnih posegih omejiti na zbiranje informacij o neki zadevi, predmetu, ne smejo pa prisluškovati konkretni telefonski številki ali pregledovati elektronskih sporočil posameznega naslovnika. Sledila je zahteva informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar (U-I-45/08), ki je obiskala sedež Sove in ugotovila, da še naprej krši Ustavo in brez odredbe sodišča prisluškuje v tujini. To dobro ve tudi kritična javnost, saj je razvpita afera razkrila, da Sova spremlja pogovore med tujci in prebivalci Slovenije, in to tistimi, ki opravljajo pomembne politične funkcije. Šlo je za prepir in sodni spor dveh od njih o tem, ali sta se vrhunska državna funkcionarja Hrvaške in Slovenije dogovarjala o spodbujanju protestov hrvaških ribičev v Piranskem zalivu. Ustavno sodišče je tudi tokrat uporabilo meritorno zavrženje in povedalo, da takšno ravnanje ni ustavno. S kolegico dr. Mirjam Škrk sva v ločenem mnenju poudarila, da so nadzorovani tujci večinoma evropski državljani iz držav, s katerimi Slovenija sodeluje v Evropski uniji, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje, OZN itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Delež tujcev med zaprtimi osebami v letih 2013-2019

Avtor ni naveden, 4.6.2020

Tujci, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2020Delež tujcev v slovenskih zaporih se je v zadnjih treh letih podvojil, pretežno zaradi tihotapljenja migrantov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Mobilne aplikacije za sledenje širjenja okužb

Urša Ravnikar Šurk, 6.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2020Mnoge države po svetu v boju z epidemijo COVID-19 pripravljajo in nekatere že uporabljajo mobilne sledilne aplikacije. Namenov je več: nadzor nad upoštevanjem pravil karantene oseb, ki jim je bila karantena odrejena, opozarjanje uporabnika, da je bil v bližnjem stiku z okuženim, in pomoč zdravstvenim oblastem pri sledenju stikov, kar bi pospešilo oz. olajšalo opuščanje omejevalnih ukrepov. Evropska komisija je članicam priporočila skupni pristop k uporabi mobilnih aplikacij in uporabi anonimiziranih in agregiranih podatkov iz mobilnih naprav. Posebej so poudarili, da mora biti uporaba skladna z evropskimi pravili o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti, pozivajo k tesnemu sodelovanju z javnimi zdravstvenimi oblastmi. Eno tovrstno aplikacijo so že začeli uporabljati na Norveškem (ki ni članica EU in ni vezana na njena pravila), v Avstriji se (prostovoljno) uporablja mobilna aplikacija Rdečega križa "Stopp Corona", v Italiji so napovedali uporabo italijanske aplikacije "Immuni".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Omejitev verske svobode v obdobju razglašene epidemije

mag. Sebastijan Valentan, 6.5.2020

Verske skupnosti, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 17-18/2020Omejitev gibanja predstavlja za posameznika poseg v temeljne človeške pravice, spreminja njegove ustaljene navade in ga sili v nove ali pa drugačne vzorce vedenja in ravnanja. Zaradi stanja, povezanega z novim koronavirusnim obolenjem, ki preti vsemu svetu, se je spremenila tudi verska praksa. Katoliška cerkev se na spremembe odziva preudarno in v skrbi za vernika, da bi le-ta mogel duhovne vrednote živeti kar v največji možni meri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Pripojitev sindikata

Žiga Cvetko, 26.3.2020

SINDIKATI, Društva, javni shodi, prireditve

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 12/2020V našem sindikatu se odločamo o morebitni pripojitvi k drugemu sindikatu. • Kakšne so omejitve pri tem oziroma kaj vse moramo upoštevati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Roža na grobu zasebnosti

dr. Nataša Pirc Musar, 12.3.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 10/2020"Kdor izmakne dobro mi ime, mi vzame, kar njega ne obogati, mene osiroti do golega." (William Shakespeare, Othello) Pravo še nikdar ni toliko zaostajalo za tehnologijo kot v sedanjem digitalnem času. To gre pripisati predvsem hitrosti razvoja novih tehnologij in enostavnosti njihove uporabe. Pravo in sodna praksa pa se prilagajata počasneje, zato se utegne ta razkorak še povečevati. V špranje tega razkoraka pa vedno pogosteje pade kakšna izmed človekovih pravic. Pravica do dobrega imena je ena izmed tistih pravic, katere kršitev je za posameznika lahko zelo boleča, saj prizadene njegovo intimno sfero. V luči omilitve posledic za dobro ime posameznikov je zato treba gledati »pravico do pozabe«, ki jo je EU uzakonila v 17. členu GDPR (Pravica do izbrisa). Uveljavljanje te nove pravice v praksi pa ni ravno enostavno tako v pravnem kot v tehnološko-informacijskem smislu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Spremenjena interpretacija prepovedi skupinskega izgona, ne pa prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja

Bardutzky Samo, Samobor Ana, 12.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Tujci

dr. Samo Bardutzky, Ana Samobor, Pravna praksa, 10/2020Sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi N. D. in N. T. proti Španiji, št. 8675/15 in 8697/15, z dne 13. februarja 2020, da Španija ni kršila Protokola št. 4 k EKČP, ki je spremenil odločitev Senata z dne 3. oktobra 2017, je bila v mednarodni akademski skupnosti sprejeta večinoma kritično, v Sloveniji pa se je del politike nanjo odzval tudi s pobudami za zaostritev zakonodaje, ki ureja migracije in nadzor mej. Poleg tega so se pojavila tudi vprašanja, ali ne pomeni ta odločitev strasbourškega sodišča, da je Ustavno sodišče RS odločilo napačno, ko je septembra 2019 razveljavilo del 10.b člena Zakona o tujcih. Vendar pa je do tovrstnih zaključkov mogoče priti le, če spregledamo, kakšna stališča je ESČP v sodbi v resnici zavzelo, spremenilo ali ohranilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Zbiranje osebnih podatkov o lastnikih predplačniških SIM kartic

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Pravica do zasebnosti je v današnjem digitaliziranem svetu tudi zaradi našega lahkomiselnega in nepremišljenega obnašanja na spletu vse bolj "na udaru". Vse od nesrečnih dogodkov septembra leta 2001 pa je naša zasebnost še pod dodatnim mikroskopom takih ali drugačnih varnostnih služb. Tako niti ne čudi, da se o nas zbira vedno več podatkov, pogosto tudi "na zalogo". V času, ko skoraj ni več moč najti osebe, ki ne bi imela takih ali drugačnih mobilnih naprav, (primarno) namenjenih brezžični telefonski komunikaciji, pa so nacionalni represivni organi pogosto v zadregi, kako izvajati nadzor tudi nad tistim segmentom uporabnikov mobilne telefonije, ki za opravljanje tovrstnih komunikacijskih potreb uporabljajo predplačniške pakete. Ti že po svoji naravi uporabnikom zagotavljajo precej večjo anonimnost, kar pa nacionalnim zakonodajalcem ni po godu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Dostopanje do zdravstvenih podatkov

Sonja Strle, 5.3.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 8-9/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil z vprašanjem glede pravice posameznika, čigar zdravstveni podatki se obdelujejo, do informacije o vpogledih v njegove osebne podatke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Ugotavljanje pravne narave sodobnih upravnih aktov

dr. Polonca Kovač, 5.3.2020

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 8-9/2020Vsi poznamo rek, da je v sodobni družbi edina stalnica sprememba. Kompleksnost odnosov med člani družbe zato tudi v pravu terja nove pristope, da bi obvladali pereče probleme ter preprečevali in reševali spore. Pravo je mehanizem, ki naj zagotavlja na eni strani stabilnost, predvidljivost in pravno varnost, na drugi strani pa fleksibilnost urejanja razmerij, da se prilagodi nastajajočim spremembam v realnosti. Na področju upravnega prava, tj. v razmerjih med oblastjo in posameznimi subjekti pri uveljavljanju pravic in obveznosti teh subjektov v skladu z javnim interesom, se ti trendi inter alia kažejo pri iskanju določene oblike upravnih aktov, ki določajo pravni položaj strank. A pri tem se neredko pojavijo težave pri razlogovanju, saj že pristojni organi EU, zakonodajalec ali upravni organi bodisi ne opredelijo nedvoumno pravne narave akta, ki naj se izda na določeni, praviloma sektorsko pogojeni pravni podlagi, bodisi ne sledijo sistemski hierarhiji (u)pravnih aktov. Vse to prinaša dileme definiranja, za kateri akt gre in - posledično - kaj velja za postopek njegovega sprejema oziroma izdaje, učinkovanja in pravnega varstva. Ta prispevek je namenjen osvetlitvi problema z navedbo nekaj izbranih primerov aktov iz nedavne slovenske upravne prakse, da bi se v prihodnosti bolj zavedali pomena te problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Poceni delovna sila, ki je pripravljena prenašati kršitve

Tea Jarc, 20.2.2020

Delovna razmerja, Inšpekcije

Tea Jarc, Pravna praksa, 7/2020Začasno delo dijakov in študentov (t. i. študentsko delo) je predmet spotike in razprav že vrsto let, saj gre za unikaten način dela mladih, ki so še vedno vpeti v formalno izobraževanje in z drugo nogo že na trgu dela. Ta atipična oblika dela lahko mladim omogoča prve delovne izkušnje in izboljšanje finančnega položaja, vendar se je v zadnjem času vse prevečkrat sprevrgla v izkoriščanje mladih in nadomeščanje rednih zaposlitev s študentskim delom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Obveščanje etažnih lastnikov o izidu glasovanja

Sonja Strle, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Sonja Strle, Pravna praksa, 6/2020Informacijski pooblaščenec (IP) je v opisanem primeru obravnaval vprašanje, ali so etažni lastniki upravičeni do obvestila o izidu glasovanja, tako da se sestavi poimenski seznam, na katerem je navedeno, kako je posamezni etažni lastnik glasoval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Izredna naturalizacija in dvojno državljanstvo

Tratnik Matjaž, Weingerl Petra, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Matjaž Tratnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 6/2020V zadnjem času je bila precej medijske pozornosti deležna naturalizacija Angelike Mlinar v zvezi z njenim imenovanjem na položaj ministrice v slovenski vladi in njenim dvojnim državljanstvom. V tem prispevku bova problematiko izredne naturalizacije in dvojnega državljanstva postavila v okvire prava Evropske unije (EU) in mednarodnega prava. Najprej bova predstavila pravila EU o prostem gibanju oseb, ki državam članicam prepovedujejo razlikovanje na podlagi državljanstva, kar načeloma velja tudi za zaposlovanje v državnih organih. Vendar pa je tu dopustna izjema glede služb, za katere se zahteva posebna vez med državo in posameznikom oziroma njegovo službo, kot velja tudi za položaj ministra. Sledi predstavitev mednarodnopravnega načela nacionalne avtonomije na področju državljanstva, ki je priznano tudi v pravu EU. V okvir nacionalne avtonomije držav članic EU sodi tudi ureditev izredne naturalizacije po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki bo obravnavana v četrtem razdelku. Načelo nacionalne avtonomije je pogosto razlog za dvojno ali celo večkratno državljanstvo, o čemer bo govora v petem razdelku. O dvojnem državljanstvu bova spregovorila najprej na splošno v okvirih mednarodnega prava in prava EU, zatem pa se bova osredotočila na ureditev problematike dvojnega državljanstva v pravu Slovenije in Avstrije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Člen 7 veljavnega Sodnega reda se ne izvršuje

Klemen Šuligoj, 13.2.2020

Sodišča, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 6/2020Od leta 2017 veljavni Sodni red med drugim določa, da mora sodišče prek spletnih strani sodstva omogočiti brezplačen vpogled v podatke iz vpisnikov. Čeprav naj bi bil sistem vzpostavljen in že v fazi testiranja, je na podlagi mnenja informacijskega pooblaščenca (IP) prišlo do nestrinjanja Ministrstva za pravosodje (MP) in Vrhovnega sodišča RS (VS) glede vprašanja, ali za vzpostavitev sistema obstaja ustrezna pravna podlaga. Tako je razvoj sistema zastal, vpogled v sodne vpisnike preko spletnih strani sodstva pa še danes ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Slovenija zamuja z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov

Urša Ravnikar Šurk, 30.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2020Splošna uredba o varstvu podatkov (znana pod kratico GDPR) je po dveletnem prehodnem obdobju začela veljati 25. maja 2018. Njen namen je zaščititi državljane EU pred kršitvami zasebnosti in neustreznim ravnanjem z njihovimi podatki. Med novostmi so državljanovo soglasje podjetjem za obdelavo njegovih podatkov, prav tako tudi t. i. pravica do pozabe in pravica do obveščanja v primeru zlorabe podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Zavarovalnica in preprečevanje pranja denarja

Sonja Strle, 30.1.2020

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2020Pobudnik (zavarovalnica) se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali sme ažurirati podatke o strankah s poizvedbo v Centralnem registru prebivalstva (CRP). Zato je IP presojal, ali določba četrtega odstavka 49. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) predstavlja ustrezno zakonsko pravno podlago po drugem odstavku 23. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva (ZCRP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Začasna odločba po 221. členu ZUP, če odločevalec ne zna odgovoriti na pravno vprašanje

Avtor ni naveden, 30.1.2020

Upravni postopek in upravne takse

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2020Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki že tri leta čaka na končno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Navajal je, da naj bi ZPIZ leta 2016 nehal izdajati končne odločbe nekdanjim zaposlenim v podjetju A.A., d. d., ker čaka na odločitev Delovnega in socialnega sodišča v sporu, ki ga je sprožil eden od zavarovancev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Vnaprej odkljukano polje ni aktivna privolitev v obdelavo osebnih podatkov

dr. Klemen Pohar, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2020Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) določa, da je privolitev vsaka prostovoljna, izrecna, informirana in nedvoumna izjava volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero ta z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Čeprav je opredelitev relativno podrobna, se v praksi večkrat postavi vprašanje, kako lahko posameznik veljavno privoli v obdelavo svojih osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Biometrija pri bančnih komitentih

Sonja Strle, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil glede zakonskega okvira pri uporabi inovativnega plačilnega sistema, ki pri verifikaciji identitete strank temelji na obrazni biometriki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Težave s pozabljanjem

Jasna Zakonjšek, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jasna Zakonjšek, Pravna praksa, 47/2019Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v preteklosti, ko je bilo mogoče stare izvode časopisov in posnetkov oddaj najti le še v knjižnicah in v zaprašenih arhivih. Na pojav spletnih medijev je reagiralo tudi pravo, in sicer z uveljavljanjem pravice, na katero se posameznik (fizična oseba) lahko sklicuje, ko želi doseči, da bi javnost pozabila na njegove pretekle napake. Gre za pravico do pozabe. Vendar, kot je pogosto v pravu, zadeva ni enostavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Etažni lastnik želi ukrepati proti sosedu-prijavitelju

Sonja Strle, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2019Eden izmed etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe je upravnika opozoril, da v pobudnikovem stanovanju prebiva večje število ljudi, kot jih je dejansko prijavljenih. Ker so bile navedbe prijavitelja lažne, je pobudnik od upravitelja stavbe za namen nadaljnjega ukrepanja (zaradi blatenja njegovega imena) želel pridobiti podatke o prijavitelju, pri čemer je bil neuspešen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen, 28.11.2019

Tujci, Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 46/2019Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Shranjevanje dokumentacije kandidatov za zaposlitev

Matej Vošner, 28.11.2019

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 46/2019Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 61 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1520)

Leto objave

2020(21) 2019(64) 2018(64) 2017(51)
2016(72) 2015(75) 2014(77) 2013(73)
2012(98) 2011(101) 2010(99) 2009(102)
2008(106) 2007(75) 2006(42) 2005(32)
2004(22) 2003(43) 2002(58) 2001(33)
2000(30) 1999(26) 1998(20) 1997(31)
1996(20) 1995(28) 1994(11) 1993(22)
1992(13) 1991(11)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.2.1. Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo 2.2.2. Tujci 2.2.3. Društva, javni shodi, prireditve 2.2.4. Verske skupnosti 2.2.5. Inšpekcije 2.2.6. Upravni postopek in upravne takse

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov