O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 61
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1508)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Poceni delovna sila, ki je pripravljena prenašati kršitve

Tea Jarc, 20.2.2020

Delovna razmerja, Inšpekcije

Tea Jarc, Pravna praksa, 7/2020Začasno delo dijakov in študentov (t. i. študentsko delo) je predmet spotike in razprav že vrsto let, saj gre za unikaten način dela mladih, ki so še vedno vpeti v formalno izobraževanje in z drugo nogo že na trgu dela. Ta atipična oblika dela lahko mladim omogoča prve delovne izkušnje in izboljšanje finančnega položaja, vendar se je v zadnjem času vse prevečkrat sprevrgla v izkoriščanje mladih in nadomeščanje rednih zaposlitev s študentskim delom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Izredna naturalizacija in dvojno državljanstvo

Tratnik Matjaž, Weingerl Petra, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Matjaž Tratnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 6/2020V zadnjem času je bila precej medijske pozornosti deležna naturalizacija Angelike Mlinar v zvezi z njenim imenovanjem na položaj ministrice v slovenski vladi in njenim dvojnim državljanstvom. V tem prispevku bova problematiko izredne naturalizacije in dvojnega državljanstva postavila v okvire prava Evropske unije (EU) in mednarodnega prava. Najprej bova predstavila pravila EU o prostem gibanju oseb, ki državam članicam prepovedujejo razlikovanje na podlagi državljanstva, kar načeloma velja tudi za zaposlovanje v državnih organih. Vendar pa je tu dopustna izjema glede služb, za katere se zahteva posebna vez med državo in posameznikom oziroma njegovo službo, kot velja tudi za položaj ministra. Sledi predstavitev mednarodnopravnega načela nacionalne avtonomije na področju državljanstva, ki je priznano tudi v pravu EU. V okvir nacionalne avtonomije držav članic EU sodi tudi ureditev izredne naturalizacije po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki bo obravnavana v četrtem razdelku. Načelo nacionalne avtonomije je pogosto razlog za dvojno ali celo večkratno državljanstvo, o čemer bo govora v petem razdelku. O dvojnem državljanstvu bova spregovorila najprej na splošno v okvirih mednarodnega prava in prava EU, zatem pa se bova osredotočila na ureditev problematike dvojnega državljanstva v pravu Slovenije in Avstrije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Obveščanje etažnih lastnikov o izidu glasovanja

Sonja Strle, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Sonja Strle, Pravna praksa, 6/2020Informacijski pooblaščenec (IP) je v opisanem primeru obravnaval vprašanje, ali so etažni lastniki upravičeni do obvestila o izidu glasovanja, tako da se sestavi poimenski seznam, na katerem je navedeno, kako je posamezni etažni lastnik glasoval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Člen 7 veljavnega Sodnega reda se ne izvršuje

Klemen Šuligoj, 13.2.2020

Sodišča, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 6/2020Od leta 2017 veljavni Sodni red med drugim določa, da mora sodišče prek spletnih strani sodstva omogočiti brezplačen vpogled v podatke iz vpisnikov. Čeprav naj bi bil sistem vzpostavljen in že v fazi testiranja, je na podlagi mnenja informacijskega pooblaščenca (IP) prišlo do nestrinjanja Ministrstva za pravosodje (MP) in Vrhovnega sodišča RS (VS) glede vprašanja, ali za vzpostavitev sistema obstaja ustrezna pravna podlaga. Tako je razvoj sistema zastal, vpogled v sodne vpisnike preko spletnih strani sodstva pa še danes ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Slovenija zamuja z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov

Urša Ravnikar Šurk, 30.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2020Splošna uredba o varstvu podatkov (znana pod kratico GDPR) je po dveletnem prehodnem obdobju začela veljati 25. maja 2018. Njen namen je zaščititi državljane EU pred kršitvami zasebnosti in neustreznim ravnanjem z njihovimi podatki. Med novostmi so državljanovo soglasje podjetjem za obdelavo njegovih podatkov, prav tako tudi t. i. pravica do pozabe in pravica do obveščanja v primeru zlorabe podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Zavarovalnica in preprečevanje pranja denarja

Sonja Strle, 30.1.2020

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2020Pobudnik (zavarovalnica) se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali sme ažurirati podatke o strankah s poizvedbo v Centralnem registru prebivalstva (CRP). Zato je IP presojal, ali določba četrtega odstavka 49. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) predstavlja ustrezno zakonsko pravno podlago po drugem odstavku 23. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva (ZCRP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Začasna odločba po 221. členu ZUP, če odločevalec ne zna odgovoriti na pravno vprašanje

Avtor ni naveden, 30.1.2020

Upravni postopek in upravne takse

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2020Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki že tri leta čaka na končno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Navajal je, da naj bi ZPIZ leta 2016 nehal izdajati končne odločbe nekdanjim zaposlenim v podjetju A.A., d. d., ker čaka na odločitev Delovnega in socialnega sodišča v sporu, ki ga je sprožil eden od zavarovancev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Biometrija pri bančnih komitentih

Sonja Strle, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil glede zakonskega okvira pri uporabi inovativnega plačilnega sistema, ki pri verifikaciji identitete strank temelji na obrazni biometriki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Vnaprej odkljukano polje ni aktivna privolitev v obdelavo osebnih podatkov

dr. Klemen Pohar, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2020Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) določa, da je privolitev vsaka prostovoljna, izrecna, informirana in nedvoumna izjava volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero ta z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Čeprav je opredelitev relativno podrobna, se v praksi večkrat postavi vprašanje, kako lahko posameznik veljavno privoli v obdelavo svojih osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Etažni lastnik želi ukrepati proti sosedu-prijavitelju

Sonja Strle, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2019Eden izmed etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe je upravnika opozoril, da v pobudnikovem stanovanju prebiva večje število ljudi, kot jih je dejansko prijavljenih. Ker so bile navedbe prijavitelja lažne, je pobudnik od upravitelja stavbe za namen nadaljnjega ukrepanja (zaradi blatenja njegovega imena) želel pridobiti podatke o prijavitelju, pri čemer je bil neuspešen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Težave s pozabljanjem

Jasna Zakonjšek, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jasna Zakonjšek, Pravna praksa, 47/2019Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v preteklosti, ko je bilo mogoče stare izvode časopisov in posnetkov oddaj najti le še v knjižnicah in v zaprašenih arhivih. Na pojav spletnih medijev je reagiralo tudi pravo, in sicer z uveljavljanjem pravice, na katero se posameznik (fizična oseba) lahko sklicuje, ko želi doseči, da bi javnost pozabila na njegove pretekle napake. Gre za pravico do pozabe. Vendar, kot je pogosto v pravu, zadeva ni enostavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Shranjevanje dokumentacije kandidatov za zaposlitev

Matej Vošner, 28.11.2019

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 46/2019Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen, 28.11.2019

Tujci, Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 46/2019Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

GPS v reševalnih vozilih

Sonja Strl, 21.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strl, Pravna praksa, 45/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje o namestitvi GPS sledilcev v vsa reševalna vozila, ki bodo vključena v enovit sistem dispečerskih centrov. Dispečerska služba zdravstva Slovenije (DSZ) bo v prihajajočem letu postopoma pričela z upravljanjem vozil vseh ponudnikov prevozov v reševalnem/medicinskem sektorju na nacionalni ravni. Od izvajalcev prevozov bo zato dnevno pridobivala podatke o razpoložljivih virih: 1. vrsti vozila (število ležišč, oprema, osebno vozilo za prevoz zdravnika), 2. časovnem oknu razpoložljivosti (npr. od 7.30 do 15.30), 3. vrsti ekipe (ekipa z zdravnikom, ekipa brez zdravnika, samo zdravnik), 4. lokaciji ekipe in statusu (GPS koordinate, osvežene vsakih 10 sekund). Dispečer bo tako razpolagal s podatki o vseh ekipah in trenutnih lokacijah. Ali gre zato v procesu zagotavljanja dispečerskih storitev za obravnavo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Številka merilnega mesta in določljivost posameznika

Sonja Strle, 14.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 44/2019Elektrodistributer kot upravljavec obdeluje več podatkov o uporabnikih sistema (npr. ime, priimek, naslov uporabnika, davčno številko ...). Kot osebni podatek v povezavi s temi podatki pa obravnava tudi številko merilnega mesta (večmestna številka, ki pripada posameznemu odjemnemu mestu električne energije), ki jo mora za namen informacijske podpore pri vzpostavitvi računalniškega programa poslati svojemu izvajalcu. Na IP se zato obrača z vprašanjem, ali se podatki o številki merilnega mesta v takem primeru obravnavajo kot osebni podatek oziroma ali so za potrebe posredovanja že v zadostni meri anonimizirani (izvajalec namreč ne bo mogel dostopati do podatkov o osebnem imenu, naslovu ali davčni številki uporabnika sistema na tem merilnem mestu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Popravek zastarelih podatkov v Registru dejanskih lastnikov podjetij

Sonja Strle, 7.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 42-43/2019Pobudnik je leta 2018 prodal svoje podjetje, glede katerega je v skladu z zakonom v register sam vpisal podatke o dejanskem lastniku. Podjetje je bilo prodano fizični osebi, vendar pa je sam še vedno vpisan kot dejanski lastnik, saj se podatki niso posodobili. AJPES in Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad), ki upravlja Register dejanskih lastnikov, sta zavrnila izvedbo popravka, zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Dolžnost izbrisa spletnih povezav do osebnih podatkov posameznika

dr. Klemen Pohar, 24.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 40-41/2019Pred leti je ameriški akademik zapisal, da imamo v Evropi dolgo tradicijo razglašanja teoretičnih abstraktnih pravic do zasebnosti, ki jih ne uspemo uveljaviti v praksi. Čeprav bi podobno lahko trdili tudi za ameriški pravni red, si je v današnjem času resnično težko predstavljati popolno varstvo zasebnosti, saj posameznik na svetovnem spletu ves čas pušča sledi, možnost izbrisa vsakršnih javno objavljenih podatkov posameznika pa se zdi ob tem vprašljiva. Četudi noben pravni red ne more vplivati na vse upravljavce podatkov na svetovnem spletu, pa lahko uveljavlja čim bolj učinkovito varstvo osebnih podatkov pri tistih upravljavcih, za katere velja. Z vprašanjem obsega zagotavljanja takega pravnega varstva se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Obrazložitev upravne odločbe pri odločanju po prostem preudarku

Leonardo Rok Lampret, 24.10.2019

Upravni postopek in upravne takse

Leonardo Rok Lampret, Pravna praksa, 40-41/2019V upravnem postopku se običajno odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, po končanem postopku pa upravni organ izda upravno odločbo. V članku obravnavam obrazložitev kot sestavino upravne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Določbe ZTuj-2 so v neskladju z 18. členom Ustave

Avtor ni naveden, 24.10.2019

Tujci

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2019Drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena Zakona o tujcih se razveljavijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Test zakonitega interesa: izhod v sili ali priročen pogoj za zagotovitev pravne podlage?

Nenad Mrdaković, 11.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 38-39/2019Obdelava osebnih podatkov na osnovi zakonitih interesov upravljavca predstavlja eno od šestih enakovrednih pravnih podlag, kot jih podaja Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR), ki pa je v praksi verjetno najtežje razumljena in posledično tudi manj uporabljana. K temu prispeva dejstvo, da ta pravna podlaga po svoji vsebini zahteva določen preizkus oz. test zakonitega interesa, ki pa v GDPR ni izrecno urejen. Navaja namreč nekaj primerov, v katerih bi bil podan zakonit interes, ne podaja pa izčrpnega seznama tovrstnih primerov ali elementov testa. Gre torej za pravno podlago, ki je po eni strani najbolj fleksibilna z vidika upoštevanja upravljavčevih interesov, po drugi pa toliko bolj zahtevna, saj terja izvedbo natančnega, pravočasnega, objektivnega in popolnega testa, katerega jedro predstavlja tehtanje morebitne prevlade nad interesi, temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Če všečkate ali ne - pod Facebookovo lupo ste

Nika Skvarča, 3.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 37/2019Piše se leto 2018. Zunaj je običajno, mrzlo, zimsko jutro. Sedete za ekran računalnika in najprej pregledate dnevne spletne novice. Med branjem novic se spomnite, da vam je zmanjkalo hrane za vašega Fifija. Odločite se, da boste za srečo psička žrtvovali še nadaljnjih deset minut delavnika in preko spletne strani naročili njegove priljubljene brikete. Odpre se vam spletna stran prodajalca. Pri tem se vam na spodnjem delu ekrana pojavi tisto nadležno obvestilo v zvezi z varstvom vaših osebnih podatkov. Seveda kliknete "Se strinjam" in nadaljujete z iskanjem tiste suhe hrane z okusom soške postrvi. Med pregledovanjem prehranskih artiklov opazite tudi tisti znani modri spletni vtičnik "Všeč mi je" z dvignjenim palcem vred, ki mu ne posvetite preveč pozornosti. Nič hudega sluteč opravite naročilo in zapustite spletno stran. Ker ste bili nenavadno hitri pri opravilu, vam je ostalo še nekaj minut za pregled Facebooka. Čudežno se vam na zidu profila prikazujejo psički in informacije o tegobah, ki jim pretijo zaradi bližajočega spomladanskega časa ter seveda priporočila za zdravo in poceni prehrano. Kako je to mogoče? Jah, cena obstoja "brezplačnega" družbenega omrežja je pač visoka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Registracija delovnega časa preko mobilne aplikacije

Sonja Strle, 3.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Sonja Strle, Pravna praksa, 37/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o registraciji delovnega časa preko mobilne aplikacije, ki beleži tudi lokacijske podatke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pridobivanje kontaktnih podatkov prostovoljcev

Sonja Strle, 26.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 36/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o tem, ali mladinski center lahko na prireditvi za mlade na svoji stojnici pridobiva kontaktne podatke prostovoljcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Sosed izvaja videonadzor

Sonja Strle, 19.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 34-35/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede ravnanja svojega soseda, ki je kamero za videonadzor namestil tako, da poleg svojega zemljišča snema tudi pobudnikovo zemljišče. Ali je tako snemanje dopustno in ali lahko sosed videoposnetke upravičeno pošlje kot dokaz Policiji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Pošta Slovenije in kršenje komunikacijske zasebnosti

Šepec Miha, Beširević Iza, 19.9.2019

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Miha Šepec, Iza Beširević, Pravna praksa, 34-35/2019Analiza vsem poznane poštne družbe, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, pokaže, da je ta družba danes eden največjih kršiteljev naše komunikacijske zasebnosti, ker svoje uporabnike obravnava strožje kot obdolžence kaznivih dejanj. Zoper njih namreč izvaja prikrito hrambo podatkov o prometu, za svoje početje pa ne potrebuje niti suma o morebitnem kaznivem dejanju.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 61 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1508)

Leto objave

2020(9) 2019(64) 2018(64) 2017(51)
2016(72) 2015(75) 2014(77) 2013(73)
2012(98) 2011(101) 2010(99) 2009(102)
2008(106) 2007(75) 2006(42) 2005(32)
2004(22) 2003(43) 2002(58) 2001(33)
2000(30) 1999(26) 1998(20) 1997(31)
1996(20) 1995(28) 1994(11) 1993(22)
1992(13) 1991(11)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.2.1. Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo 2.2.2. Tujci 2.2.3. Društva, javni shodi, prireditve 2.2.4. Verske skupnosti 2.2.5. Inšpekcije 2.2.6. Upravni postopek in upravne takse

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov