O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 11
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 258)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pravno varstvo zoper fikcijo vročitve v prekrškovnem postopku

Hinko Jenull, 26.9.2019

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36/2019Tudi v postopku o prekršku je nujno onemogočiti neupravičeno zavlačevanje, ki se pri nas že tradicionalno zagotavlja z izmikanjem vročitvi uradnih pisanj s (predvideno) neprijetno vsebino. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) take poskuse preprečuje s fikcijo pri neuspeli vročitvi v roke naslovniku (87. člen), vročanju z javnim naznanilom (94., 96. in 96.a člen) in pri odklonitvi sprejema (95. člen). Poenostavitev vročanja pa ne sme onemogočiti varstva pravic udeležencev postopka, zato veljavnost fikcije ni absolutna. Zakon in sodna praksa pristojnemu organu nalagata skrben preizkus obstoja podlag in pogojev za veljavnost fiktivne vročitve, naslovniku pa omogočata njeno izpodbijanje. Prispevek je namenjen kratkemu pregledu možnosti, ki so še na voljo, ko je fiktivno vročena odločitev o prekršku (odločba, plačilni nalog, sodba) že postala pravnomočna in izvršljiva, čeprav je naslovnik zaradi napak pri vročanju ni prejel niti je ni mogel prejeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken, 11.7.2019

Kazenski postopek, Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 27/2019Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Kje je naše prekrškovno pravo

dr. Zvonko Fišer, 13.6.2019

Prekrški

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 23/2019Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločbe prekrškovnega organa

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Ustavno sodišče, Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota, št. DT 71011-3364/2017-9 z dne 27. marca 2018 je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spodbujanje sovraštva ali nestrpnosti: meja med prekrškom in kaznivim dejanjem

Primož Križnar, 9.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Prekrški

Primož Križnar, Pravna praksa, 17-18/2019Ministrstvo za pravosodje je spomladi leta 2016 predlagalo spremembo prekrškovne zakonodaje, ki bi Policiji omogočala razkritje identitete oseb, ki na spletnih straneh širijo sovražnost in spodbujajo nestrpnost. Ideja ni nova, saj na teoretični ravni sega že v leto 2012. Takrat je bilo mogoče zaslediti najbrž prvo pobudo o dekriminalizaciji sovražnega govora ter njegovem sankcioniranju s prekrški zaradi večje učinkovitosti postopka, ki je pozneje doživela ponovitev leta 2017. Vendar pa vse do danes nimamo odgovora na vprašanje, kje se končajo prekrški in začno kazniva dejanja s tega področja oziroma kaj sploh predstavlja ločnico med tema dvema oblikama kaznivih ravnanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pisna odločba o prekršku, ki že v izhodišču vsebuje obrazložitev

Jelka Lugarič, 14.3.2019

Prekrški

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 11/2019Z različnimi zakoni je predpisano, da morajo določeni subjekti, ki izvajajo dejavnost, predložiti letna poročila AJPES-u, ki zagotavlja njihovo javnost. AJPES je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb, ki zapovedujejo predložitev letnega poročila, kršitev določb o predložitvi letnih poročil v predpisanih rokih pa je opredeljena kot prekršek. Od preko 150.000 zavezancev za predložitev letnega poročila jih vsako leto okrog 5.000 ne izpolni predpisane obveznosti, zaradi česar ima AJPES z vodenjem prekrškovnih postopkov precej dela. To je zahtevno že za pravnike, še bolj pa za nas, ki nismo obiskovali pravne fakultete. Pogoste zakonske spremembe še povečujejo zahtevnost dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Uklonilni zapor ni "kazenska sankcija" v smislu izvrševanja Okvirnega sklepa 2006/783

Zoran Skubic, 7.3.2019

Prekrški

Zoran Skubic, Pravna praksa, 9-10/2019Okvirni sklep 2006/783, ki določa pravila vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (Sklep), je skupaj z ureditvijo Okvirnega sklepa 2003/577 namenjen odpravi ovir pri (sodnem) odvzemu nezakonito pridobljenih sredstev v čezmejnih primerih. Pri tem gre za ureditev prava Unije, ki temelji na spoštovanju (temeljnega) načela vzajemnega priznavanja odločb. Države članice (izvršiteljice) morajo posledično priznavati in izvrševati odredbe o zamrznitvi ali zaplembi tovrstnih sredstev ali premoženja, ki jih izdajo pristojni organi drugih držav članic (držav izdajateljic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Pravica do sojenja v navzočnosti v prekrškovnem postopku

Avtor ni naveden, 21.2.2019

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2019Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 902/2014 z dne 5. 1. 2015 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Prepoved poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku - drugi del

mag. Luka Vavken, 17.1.2019

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 3/2019Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma bolje rečeno napačno predvidevanje, želim poudariti nesporno dejstvo: vprašanja, povezana s prepovedjo poznega navajanja dokazov (vsaj na področju kaznovalnega prava), v pravni dogmatiki, predvsem pa v sodni praksi niso in nikoli ne bodo do konca razrešena. Odločitev, ali je sodišče dokaz utemeljeno zavrnilo, ker je bil predlagan prepozno, bo na koncu vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera: kompleksnosti obravnavane zadeve, vprašanja, ali je obramba imela dovolj časa in možnosti za pripravo obrambe, okoliščine, ali je med postopkom prišlo do obrata, ki ga stranka ni mogla pričakovati, trenutka, kdaj je stranka izvedela za določen dokaz ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Ugotavljanje identitete voznika po fotografijah v postopku odločanja občinskega redarstva

Hinko Jenull, 25.10.2018

Cestni promet, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41-42/2018Nove informacijske tehnologije, ki spreminjajo svet na vseh področjih, prinašajo dodatne možnosti dokazovanja pri prav(osod)nem odločanju, kar je tesno povezano z zakonitostjo načina njihove uporabe. Zato ne preseneča, da je v postopkih o prekršku že prišla na dnevni red uporaba fotografij voznikov (smiselno enako velja za videonadzor), ki so posnete na lokacijah merilnih naprav (stacionarnih radarjev) ob slovenskih cestah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Lajež v večstanovanjski hiši

dr. Nana Weber, 12.7.2018

Veterina (zdravstveno varstvo živali), Prekrški

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 27/2018V večstanovanjski stavbi ima eden od etažnih lastnikov psa, ki ponoči laja. Pes je nastanjen v stanovanju, velikokrat pa tudi kar na stopnišču pred stanovanjem. Lajež se sliši po celem bloku, saj pes prične lajati, čim nekdo odpre vhodna vrata v bloku, in laja ves čas, dokler se oseba giba po stopnišču. Tudi kadar pes laja v stanovanju, gre za daljši strnjen lajež, ki se prav tako sliši v druga stanovanja. Lajež povzroča hrup ter moti nočni mir in počitek etažnih lastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Obročno plačilo prekrškovnih terjatev po Zakonu o prekrških (ZP-1)

Avtor ni naveden, 12.4.2018

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2018torilec, ki ne zmore plačati globe v enkratnem znesku, lahko na pristojni finančni urad posreduje prošnjo za obročno plačilo globe. Z vlogo lahko zaprosi za obročno plačilo globe, izrečene po enem ali več izvršilnih naslovih (odločba o prekršku, plačilni nalog).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Nadomestni zapor - nova oblika izvršitve neplačane in neizterljive globe

mag. Mojca Curk, 25.1.2018

Prekrški

mag. Mojca Curk, Pravna praksa, 3-4/2018Uklonilnega zapora, ukinjenega z odločbo Ustavnega sodišča RS, kot sredstva prisile k plačilu globe ne moremo primerjati z uvedbo novega instituta nadomestnega zapora v prekrškovnem postopku, saj je slednji oblika izvršitve neplačane in neizterljive globe. Nadaljnja pomembna značilnost je tudi v tem, da obveznost plačila globe s prestanim nadomestnim zaporom ugasne, medtem ko je bil storilec po prestanem uklonilnem zaporu še zmeraj dolžan plačati globo in je uklonilni zapor torej ni nadomestil. Namen prispevka je podati splošen oris in informacije o odreditvi nadomestnega zapora v postopku o prekršku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Pomanjkljivosti postopka o prekršku proti tujemu prevozniku

Avtor ni naveden, 5.10.2017

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2017Francoskemu vozniku (pobudnik) z bivališčem v Avstriji je prekrškovni organ (Finančna uprava RS, Finančni urad Maribor, sektor za nadzor, mobilni oddelek) kot odgovorni osebi pravne osebe izdal plačilni nalog, s katerim mu je bila v plačilo naložena globa v višini 2.000 evrov za prekršek po četrtem odstavku 40.č člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Nevestno delo policistov v postopku o prekršku

Avtor ni naveden, 14.9.2017

Prekrški, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2017Hrvaški državljanki (pobudnica) je Policijska postaja Vič (prekrškovni organ) izdala dva plačilna naloga, ker je bivala v Sloveniji brez urejenega statusa prebivališča. Ob izdaji prvega ji je bil v zavarovanje plačila globe odvzet osebni dokument. Kljub temu da je z zahtevo za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog (delno) uspela (namesto globe ji je bil izrečen opomin), ji osebni dokument ni bil vrnjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja le za določene kategorije motornih vozil

mag. Mojca Curk, 13.7.2017

Cestni promet, Prekrški

mag. Mojca Curk, Pravna praksa, 27/2017V praksi se pojavljajo težave, kadar storilec v primeru vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja priloži zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po določbah Zakona o voznikih (ZVoz-1), iz katerega izhaja, da je storilec telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B, B1 in G, pri čemer pa je trajno ali začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornega vozila kategorije C. Menim, da so moja stališča v tem prispevku koristna za sodno prakso kot napotki za to, kako ravnati v takšnem primeru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Odgovornost za prekrške pri prenehanju pravne osebe

Hinko Jenull, 11.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 18/2017Pravni osebi (d. o. o.) je bila zaradi prekrška po 19. točki prvega odstavka 21. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, storjenega 16. decembra 2013, dne 15. januarja 2014 s plačilnim nalogom izrečena globa. Od 13. novembra 2014, torej v času, ko je že bil izdan plačilni nalog in zoper njega vložena zahteva za sodno varstvo, sodišče pa o tej zahtevi še ni odločilo, je bila pravna oseba v stečajnem postopku. Sodišče, ki za stečajni postopek ni vedelo, je s sodbo z dne 25. januarja 2016 zavrnilo zahtevo pravne osebe za sodno varstvo. Stečajni postopek je bil končan brez razdelitve s sklepom z dne 7. novembra 2016, ki je postal pravnomočen dne 23. novembra 2016. Globa, ki je bila pravnomočno izrečena pravni osebi, ni bila plačana, niti izterjana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Novela Zakona o občinskem redarstvu

dr. Roman Lavtar, 6.4.2017

Prekrški

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 14/2017S 1. januarjem 2007 je začel veljati Zakon o občinskem redarstvu (ZORed), ki je celovito in sistemsko uredil organizacijo ter določil delovno področje in naloge občinskega redarstva. Opredelil je tudi pogoje za opravljanje nalog pooblaščenih oseb občinskega redarstva, pooblastila, uniforme ter označbe in opremo. Pred tem so področje dela občinskih redarstev urejali le Zakon o varnosti cestnega prometa ter podzakonski akti, občinski odloki in pravilniki. Zaradi potrebe po poenotenju normativne ureditve občinskih redarstev na območju celotne Slovenije je bil ZORed uvod v sistemsko ureditev, kar je postopno vodilo v širitev nalog in pristojnosti občinskih redarstev z Zakonom o varstvu javnega reda in miru, Zakonom o pravilih v cestnem prometu, Zakonom o cestah in Zakonom o zaščiti živali. ZORed je tako prvič celovito uredil pristojnosti občine za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. Po desetih letih je februarja letos doživel prvo posodobitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu (ZORed-A).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku

mag. Luka Vavken, 16.3.2017

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 10/2017Zakonske določbe je glede na njihov odnos do Ustave mogoče v grobem razdeliti v tri skupine. V prvo, daleč največjo skupino sodijo tiste, ki jih lahko neposredno uporabljamo brez bojazni, da bi ob tem prišli v nasprotje z Ustavo, saj je že zakonodajalec ob njihovem nastanku imel pred očmi, da mora biti njihova vsebina prežeta z duhom Ustave. V drugo, k sreči najmanj številno skupino sodijo tiste zakonske določbe, ki so v neposrednem nasprotju z Ustavo. Te določbe so zrele za presojo Ustavnega sodišča. Obstaja še tretja skupina abstraktnih pravnih norm, ki sicer niso v neposrednem nasprotju z Ustavo, so pa hkrati pomensko nepopolne do te mere, da se do njihovega pravega pomena ne moremo dokopati drugače, kot da hkrati v eni roki držimo zakon, v drugi pa Ustavo ter potujemo s pogledom sem in tja. V tem primeru govorimo o ustavnoskladni razlagi zakonskih določb. Ena izmed takšnih je določba o prekluziji iz drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Plačilo izrečene globe v primeru umika zahteve za sodno varstvo

Petra Šubernik, 23.2.2017

Prekrški

Petra Šubernik, Pravna praksa, 7-8/2017V praksi se je pojavilo vprašanje, ali storilec prekrška obdrži pravico do polovičnega plačila globe, izrečene s plačilnim nalogom (oziroma s pisno odločbo o prekršku), kadar storilec zoper plačilni nalog vloži zahtevo za sodno varstvo, kasneje pa zahtevo umakne? Določbe Zakona o prekrških (ZP-1) ne dajejo jasnega odgovora na to vprašanje, zato v prispevku podajam svoje stališče oziroma odgovor, ki bo razrešil dilemo, hkrati pa naj pripomore k pravilnemu in usklajenemu delovanju prekrškovnih organov, kot tudi vseh nas - potencialnih storilcev prekrškov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Napoved zahteve za sodno varstvo

Miha Jesenko, 19.5.2016

Prekrški

Miha Jesenko, Pravna praksa, 20-21/2016V dveh dneh, 12. in 13. maja, so se v Kranjski Gori v izvedbi družbe IUS SOFTWARE (GV Založba) odvili 11. dnevi prekrškovnega prava, osrednjega strokovnega posvetovanja pravnikov in drugih strokovnjakov s področja prekrškov. Izmed kopice novosti in praktičnih rešitev je ena od najpomembnejših napoved zahteve za sodno varstvo pred izdajo odločbe o prekršku. Po novem se bo odločba izdelala brez obrazložitve, če pa bo napovedana pritožba, bo treba izdelati tudi obrazložitev in jo poleg odločbe poslati vsem upravičencem v 30 dneh. Če se zahteva za sodno varstvo vloži prepozno, vendar so v njej navedeni opravičljivi razlogi za prepozno vložitev, se šteje, da zahteva vsebuje tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odloči prekrškovni organ, medtem ko o zahtevi za sodno varstvo odloči sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Prekrški - deseti krog

Hinko Jenull, 17.3.2016

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2016Matične knjige, dedovanje, davki in prekrški so zadeve, ki se jim povprečni državljan težko izogne. Razumljiv je zato interes stroke in splošne javnosti za spremembe, ki jih oblast načrtuje na teh področjih. Ob koncu februarja je Vlada po rednem postopku v Državni zbor vložila deseto novelo Zakona o prekrških (ZP-1J), z uvodno oceno, da to področje "še vedno ni povsem stabilno", in napovedjo, da bo zakon rešil nekatera odprta sistemska vprašanja in dileme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Pravnomočnost plačilnega naloga in odločbe o prekršku

Anja Koren, 7.1.2016

Prekrški

Anja Koren, Pravna praksa, 1/2016V zadnjem času se v praksi pogosto pojavljajo dileme glede pravnomočnosti in izvršljivosti odločb, izdanih v postopku o prekršku, predvsem plačilnega naloga prekrškovnega organa. Za pravilno in usklajeno delovanje prekrškovnih organov ter pravno varnost državljanov, ki se vsakodnevno srečujejo s prekrškovnimi normami, so v prispevku predstavljena izhodišča za obravnavanje nedovoljenih in prepoznih zahtev za sodno varstvo po določbah Zakona o prekrških (ZP-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Izrek in obrazložitev odločbe o prekršku

dr. Liljana Selinšek, 19.11.2015

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 45-46/2015Višje sodišče v Ljubljani je pred kratkim potrdilo sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je to razveljavilo odločbo Agencije za varstvo konkurence v zadevi Pro Plus. Razlog: premalo konkretiziran prekršek v izreku odločbe o prekršku. Take razveljavitve v praksi niso redke. Ta prispevek ni namenjen ugibanju o razlogih takega stanja, niti razpravi o konkretnih primerih, ampak na teoretični ravni analizira zakonske zahteve glede izreka in obrazložitve odločbe o prekršku, ki jo v hitrem postopku o prekršku izda prekrškovni organ, ter sodno prakso na tem področju z namenom izluščiti temeljne smernice za oblikovanje izreka in obrazložitve odločbe na način, da bo prestala sodno kontrolo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 11 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(258)

Leto objave

2019(10) 2018(4) 2017(7) 2016(3)
2015(7) 2014(9) 2013(12) 2012(11)
2011(14) 2010(10) 2009(9) 2008(23)
2007(14) 2006(22) 2005(21) 2004(9)
2003(8) 2002(10) 2001(5) 2000(4)
1999(1) 1998(2) 1997(9) 1996(5)
1995(4) 1994(1) 1993(2) 1992(5)
1991(17)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G HIJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov