O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 35
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 868)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zakonski znak "zlonamerno"

mag. Matej Žlajpah, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče RS (v nadaljevanju: US) je v odločbi, št. Up-616/15-17, z dne 20. septembra 2018 (v nadaljevanju: odločba), obravnavalo zakonski znak "zlonamerno" iz 190. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ker odločba vsebuje vrsto pomembnih pristopov, načinov argumentiranja, logičnih struktur in kazenskopravnih konceptov, ji velja nameniti nekaj pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Načelo (ne)enakosti pri izrekanju kazenskih sankcij

Primož Križnar, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 38-39/2019Ustava Republike Slovenije (RS) v 14. členu posameznike pred zakonom postavlja v enak pravni položaj in jim zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na razlikovalne osebne lastnosti. To splošno načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi sodno vejo oblasti v okviru 22. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodišči. Zaradi teh ustavnih določil morajo sodišča pravne položaje posameznikov, ki so v bistvenih dejanskih in pravnih položajih enaki, obravnavati enako, različne pa različno, razen če za razlikovanje enakih položajev obstaja utemeljen razumen in stvaren razlog. V nasprotnem primeru je lahko ravnanje sodišč samovoljno, arbitrarno in diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Gospodarska kriminaliteta

Patricij Maček, 26.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019Na Uradnem listu RS je 10. in 11. septembra 2019 potekal dvodnevni seminar na temo posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) z naslovom Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj. Na seminarju je sodelovalo 15 predavateljev, v nadaljevanju pa so predstavljeni prispevki s področja gospodarske kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja v razmerju do kaznivih dejanj, storjenih v hudodelskih združbah

mag. Andreja Sedej Grčar, 19.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 34-35/2019Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 kot predhodna faza h kasneje storjenim kaznivim dejanjem zaradi razmerja subsidiarnosti izgubi svojo samostojnost. Gre za navidezen stek kaznivih dejanj. Svojo samostojnost prav tako izgubi zaradi prej dokončanih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Tihotapljenje migrantov: med suhoparnimi številkami in medijskim izmikanjem

Peter Jančič, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Peter Jančič, Pravna praksa, 33/2019Število migrantov, ki prek Balkana prihajajo v Slovenijo, vsak mesec prebije kak rekord. Julija 2019 je policija po nezakonitem prečkanju meje "ujela" že 1.740 migrantov. To je posledica državne politike dopuščanja tihotapljenja migrantov proti zahodnim državam. Blag odnos sproža "poteg," kakor to posledico opisujejo na policiji: zaradi tega se množice migrantov na balkanski poti zgrinjajo proti Bosni. Oblast tihotapljenje dopušča, ker je mejo težko zaščititi zaradi dolžine, pogledi vladnih strank, ali bi schengensko mejo sploh striktno varovali, pa so zelo različni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Franc Kangler in njegova pravica

Jakob Demšar, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 33/2019Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, sem spoznal na začetku 80. let prejšnjega stoletja kot dijaka Srednje šole za miličnike v Tacnu. Tam sem s kolegi predaval kriminalistiko odličnim fantom, med katere spadajo tudi nekdanji generalni direktorji policije Janko Goršek, Marjan Fank in Simon Velički. Na karierni poti sedanje policijske direktorice Tatjane Bobnar pa sem bil njen načelnik - takrat ljubljanskega kriminalističnega urada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu privilegiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka; za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Subjektivni elementi protipravnosti in bit kaznivega dejanja

Primož Baucon, 22.8.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 30-31/2019Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti kaznivega dejanja ne zadošča za obstoj protipravnosti. Za boljši prikaz zadevne problematike, ki pri nas ni ustrezno obravnavana in zato povzroča težave v pravosodni praksi, je treba obravnavati razmerja med posameznimi elementi splošnega pojma kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zbornik 11. konference kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 18.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 28-29/2019Med 4. in 5. decembrom 2018 je v Portorožu potekala že 11. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

V noveli zakona veliko sprememb za KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Roe v. Wade in kazniva dejanja - je ekonomija dolgočasna?

dr. Katarina Zajc, 20.6.2019

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 24-25/2019Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI

dr. Benjamin Flander, 16.5.2019

Davčne službe, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Benjamin Flander, Pravna praksa, 19/2019Institut finančne preiskave je v slovenskem pravnem redu urejen v dveh zakonih: v Zakonu o finančni upravi (ZFU) in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Normativna ureditev in izvajanje tega pomembnega instrumenta davčno-finančnega nadzora in varstva pridobivanja premoženja na zakonit način dvigujeta precej prahu. Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je ureditev finančne preiskave v obeh omenjenih predpisih pomanjkljiva, da je preiskava tajna, da preiskovanci med postopkom preiskave nimajo pravice do informiranja in izjave ter ravno tako ne učinkovitega pravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki

Patricij Maček, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2019O zlorabah slabotnih oseb so govorili udeleženci posveta z naslovom Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki, ki je potekal 17. aprila 2019 na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - SOČA. Dogodek je organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spodbujanje sovraštva ali nestrpnosti: meja med prekrškom in kaznivim dejanjem

Primož Križnar, 9.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Prekrški

Primož Križnar, Pravna praksa, 17-18/2019Ministrstvo za pravosodje je spomladi leta 2016 predlagalo spremembo prekrškovne zakonodaje, ki bi Policiji omogočala razkritje identitete oseb, ki na spletnih straneh širijo sovražnost in spodbujajo nestrpnost. Ideja ni nova, saj na teoretični ravni sega že v leto 2012. Takrat je bilo mogoče zaslediti najbrž prvo pobudo o dekriminalizaciji sovražnega govora ter njegovem sankcioniranju s prekrški zaradi večje učinkovitosti postopka, ki je pozneje doživela ponovitev leta 2017. Vendar pa vse do danes nimamo odgovora na vprašanje, kje se končajo prekrški in začno kazniva dejanja s tega področja oziroma kaj sploh predstavlja ločnico med tema dvema oblikama kaznivih ravnanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

MNZ obravnava 74.000 kaznivih dejanj na leto

Urša Ravnikar Šurk, 18.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 16/2019Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023. Akt vključuje tudi analizo stanja, govori o gospodarski kriminaliteti pri varovanju finančnih interesov v državi, korupciji in zaščiti javnih sredstev ter opredeljuje različne strategije. Ministrstvo navaja, da je ovrednotena finančna škoda zelo velika - v zadnjih petih letih je znašala 3,29 milijarde evrov oziroma kar 89 odstotkov zaznane materialne škode, ki jo v Sloveniji povzroči kriminaliteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Pravo kot robotski sesalnik v družbi

Jakob Demšar, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 15/2019Mnogo let, ki sem jih preživel kot preiskovalec in preganjalec mnogoterih kriminalnih dejanj, sem se spraševal o smotrnosti svojega dela. Predvsem takrat, ko smo se skupaj s tožilci mučili s pravno kvalifikacijo dejanj, ki jih je pokojna generalna tožilka Zdenka Cerar poimenovala kot kaznivo dejanje velike svinjarije. In takih svinjarij je tudi zaradi nedorečenosti pravnih predpisov in nesposobnosti raznih državnih organov, vključno s sodišči, vedno več. Morda smo si državljani z vsemi izčrpanimi bankami in hranilnicami, kriminalnimi združbami in goljufivimi prodajami zemljišč in podjetij do konca zabarikadirali življenjsko obzorje. Mogoče že samo zaradi svinjarij, po katerih vsakodnevno gazimo, ne vidimo več ničesar drugega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Težave pri izvajanju vzgojnega ukrepa oddaje v zavod za usposabljanje

Ivan Šelih, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 15/2019Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se po postopku in pogojih, ki jih določa zakon, izreče kazen ali pa se zanje uporabi katerega od vzgojnih ukrepov. Mednje spada tudi oddaja v zavod za usposabljanje, ki se sicer v praksi izreče le redko, pa vendar je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) že večkrat opozoril na težave pri njegovem izvajanju. Z njimi se je ponovno srečal letos ob primeru mladoletnika, ki mu je sodišče ta ukrep izreko namesto ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Zato verjamemo, da so lahko naše ugotovitve in predlogi zanimivi tudi širši strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora

Primož Baucon, 4.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2019V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Quod est veritas v kaznovalnem pravu?

mag. Luka Vavken, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 9-10/2019Judeja je bila v prvem stoletju našega štetja precej nepomembna in obrobna rimska provinca. Temu primerna je bila tudi vloga Poncija Pilata, ki je bil leta 26 imenovan za njenega upravitelja. Zanj bi tako kot za številne druge rimske upravitelje komaj vedeli, če se ne bi po nenavadnem zgodovinskem naključju znašel sredi sodnega postopka zoper Kristusa. Med njegovim zaslišanjem je cinično izrekel besede: "Quod est veritas - kaj je resnica?" Ob tem se verjetno ni zavedal, da bo to vprašanje, znano tudi kot Pilatova skepsa, še dva tisoč let odmevalo v zgodovini človeštva. Do današnjih dni namreč nima jasnega in enoznačnega odgovora. Tudi v kaznovalnem pravu ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Anomalije v anomalijah direktnega naklepa

mag. Matej Žlajpah, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 9-10/2019V članku Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse je Miha Šepec izpostavil nekatere teoretično nesprejemljive in določene predlagane izboljšave. V odzivu obravnavam nekatere "nesporne premise", saj so ravno te problematične.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Še o direktnem naklepu kot o "anomaliji našega kazenskega zakonika in sodne prakse"

mag. Andrej Ferlinc, 21.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8/2019V prvi letošnji številki Pravne prakse je avtor dr. Miha Šepec razglasil direktni naklep kot anomalijo našega kazenskega zakonika in celo sodne prakse. To je utemeljil predvsem s podatki iz nemške kazenskopravne doktrine, ki naj bi poznala razlikovanje med direktnim naklepom prve stopnje in direktnim naklepom druge stopnje. Ker naj bi naša teorija (kot je zapisal avtor) "več kot očitno" eventualni naklep štela kot naklep druge stopnje, naj bi prišlo do hude teoretične anomalije, ki da botruje neupravičenemu privilegiranju storilcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete

Hinko Jenull, 7.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 5-6/2019Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je bil lani opravljen pregled obravnavanja zadev kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij po 243. členu (prejšnjega) Kazenskega zakonika (KZ) oziroma 238. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov po 239. členu KZ-1, v obdobju od 1995 do 2017. Namen pregleda je bila priprava vsebinske analize pojavnih značilnosti kaznivih dejanj (ovaditelji, osumljenci, oškodovanci, pravna opredelitev in opis dejanja), poteka in trajanja postopka ter oblikovanje izhodišč za učinkovitejši pregon z vidika pravne opredelitve dejanj, izrekov obtožnih aktov, usmerjanja predkazenskega postopka, dokaznega postopka in predlogov za izrek sankcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Metodološki pristopi k odnosu med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 4/2019V prejšnji številki Pravne prakse sem opredelil pogodbe treh vrst: tiste, ki so podlaga za storitev kaznivega dejanja, tiste, ki so kazensko nedopustne, in tiste, ki so sklenjene na kazensko nedopusten način. Tokrat obravnavo nadaljujem in dokončujem z nekaterimi teoretičnimi stališči in metodološkimi pristopi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 35 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(868)

Leto objave

2019(27) 2018(41) 2017(21) 2016(24)
2015(30) 2014(21) 2013(18) 2012(28)
2011(42) 2010(30) 2009(38) 2008(34)
2007(45) 2006(57) 2005(44) 2004(55)
2003(48) 2002(32) 2001(23) 2000(22)
1999(39) 1998(21) 1997(20) 1996(28)
1995(19) 1994(13) 1993(19) 1992(13)
1991(16)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov