O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 36
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 881)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Okoljski kriminal: ga ni ali ga samo ne zaznamo?

dr. Breda Mulec, 20.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo okolja

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 7/2020Ko so v Državnem zboru RS preiskovali pranje denarja v Novi LB in Novi KBM, je v javnosti odmeval stavek mafijskega skesanca Maurizia Prestierija, ki naj bi leta 2011 Slovenijo označil kot "raj za mafijo". Raj celo za italijansko mafijo, ki naj je v Sloveniji ne bi vezala stroga italijanska protimafijska pravila. Tega pa ni izrekel samo mafijski skesanec, temveč tudi skupina tujih strokovnjakov, ki je za Slovenijo pripravljala Ocenjevalno poročilo osmega kroga medsebojnih ocenjevanj z naslovom "Praktično izvajanje in delovanje evropskih politik za preprečevanje in zatiranje okoljske kriminalitete" - poročilo za Slovenijo (v nadaljevanju: Ocenjevalno poročilo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Pogovor s pravosodno ministrico Andrejo Katič

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Portal Pod črto že vrsto let poroča o problemu dolgotrajnih in neučinkovitih kazenskih postopkov v primerih sumov gospodarskega kriminala in korupcije. Ti postopki se praviloma vlečejo tudi več kot deset let. Osumljeni so obenem na koncu pogosto oproščeni zaradi zastaranja postopka ali postopkovnih napak. O tej problematiki smo se pogovarjali s pravosodno ministrico Andrejo Katič. Kot članica stranke Socialnih demokratov je ministrstvo prevzela ob nastopu vlade Marjana Šarca septembra 2018. Intervju smo opravili sredi novembra 2019. Več tednov pred intervjujem smo ministrici poslali seznam tematik, o katerih se želimo pogovarjati. Zanimalo nas je, katere reforme kazenskega postopka so po mnenju ministrice potrebne, kakšna je vloga ministrstva pri vpeljavi reform in kakšne spremembe na bolje pripravlja na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Da, zakonsko definicijo posilstva je treba spremeniti!

Andreja Katič, 6.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Katič, Pravna praksa, 5/2020Vprašanje spolnosti in spolne nedotakljivosti je v slovenski družbi še vedno tabu. Odsev dejstva, da gre za vprašanje, ki je bilo dolga leta odrinjeno na stran, je tudi kazenskopravna ureditev posilstva, ki je konceptualno nespremenjena že dolga leta. Model prisile je tako ali drugače v slovenski sodni praksi prisoten že vsaj od leta 1930, razen manjših sprememb pa je definicija kaznivega dejanja posilstva v svojem bistvu nespremenjena že od kazenskega zakonika iz leta 1977.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Odgovornost pravne osebe za kazniva dejanja

Avtor ni naveden, 6.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2020V 3. točki 4. člena ZOPOKD delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni posebej opisano. Razlagati jo je mogoče le v povezavi s 1., 2. in 4. točko, da mora biti podan (nek) prispevek pravne osebe (vodstvenih ali nadzornih organov), saj če gre le za pridobitev protipravne premoženjske koristi to lahko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe. Na podlagi ravnanja storilca v imenu in na račun pravne osebe lahko pravni osebi pripišemo prispevek k kaznivemu dejanju oziroma subjektivizacijo odgovornosti pravne osebe, pri čemer pa ugotovitev o prispevku vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe k pridobitvi protipravne premoženjske koristi, ne more izostati. Obstajati mora vsebinska povezava med prispevkom pravne osebe in storilčevim kaznivim dejanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

12. konferenca kazenskega prava in kriminologije

Gaja Ana Pavliha, 30.1.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 4/2020Dne 3. in 4. decembra 2019 je v Portorožu potekala 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije, ki jo je otvorila Alenka Zalar, direktorica GV Založbe (LEXPERA d.o.o.). Predavatelji so zbranim predstavili širok spekter aktualnih vprašanj iz prakse in teorije kazenskega prava. Konferenca je potekala v petih sekcijah z dodatno posebno temo. Posamezne sekcije so vodili dr. Miha Šepec, dr. Mojca M. Plesničar, dr. Aleš Završnik, mag. Luka Vavken, dr. Anže Erbežnik in dr. Vid Jakulin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Dokler lahko kriminalci več zaslužijo, kot izgubijo

dr. Sandra Damijan, 23.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

dr. Sandra Damijan, Pravna praksa, 3/2020Številne finančne transakcije, menjave deležev v podjetjih, nakup in financiranje zemljišč, prenakazila večmilijonskih zneskov na račune v davčnih oazah, nezakonita premoženjska korist in konflikti interesov so bila nekatera izmed dejanj nekdanjih vodilnih bankirjev v finančni skupini banke Hypo. Po dolgotrajnem in zapletenem sodnem postopku smo pred nekaj dnevi končno dobili obsodilno sodbo zaradi zlorabe položaja in pranja denarja, na podlagi katere bodo štirje bankirji dobili zaporno kazen, plačali nekaj deset tisoč evrov denarne kazni, vrnili pa naj bi tudi več milijonov evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Delna legalizacija aktivne evtanazije v Italiji

Tim Horvat, 16.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tim Horvat, Pravna praksa, 1-2/2020Septembra 2019 je italijansko ustavno sodišče izdalo dolgo pričakovano odločbo, s katero je določilo način izvršitve sklepa št. 207 iz decembra 2018, ki ga zakonodajalec ni uresničil v določenem roku. Z omenjenim sklepom je namreč ugotovilo protiustavnost 580. člena kazenskega zakonika, ki prepoveduje pomoč pri samomoru, če prihaja v nasprotje s pravico do dostojanstva bolnikov v določenih situacijah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Je treba spremeniti zakonsko definicijo posilstva?

Igor Vuksanović, 16.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 1-2/2020Že več kot leto dni lahko spremljamo pozive k spremembi zakonske definicije posilstva. O njih mediji redno poročajo. V ospredju pozivov so skrajno leve politične stranke in nekatere nevladne organizacije. Videti je, da je njihov cilj uvedba neke oblike t. i. modela privolitve, "po katerem je kazniv vsak spolni odnos brez privolitve druge strani".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Ni enotnosti o ukinitvi zastaralnih rokov za spolne delikte

Urša Ravnikar Šurk, 19.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 49-50/2019V razpravi o spremembah Kazenskega zakonika je v Državnem zboru prihajalo do razhajanj glede ukinitve zastaralnih rokov za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so jo predlagali poslanci NSi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Zavest o protipravnosti in pravna zmota

Jure Jakšić, 12.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jure Jakšić, Pravna praksa, 48/2019Zavest o protipravnosti je eden izmed konstitutivnih elementov krivde. Če storilec nima zavesti o protipravnosti svojega ravnanja, je v pravni zmoti. Če je pravna zmota neizogibna, je krivda izključena. Četudi je v slovenski in tuji kazenskopravni teoriji najti nekaj del, ki problematiko obravnavajo, je namen tega prispevka narediti sintezo obstoječe teorije ter končni rezultat povezati z javno dostopno slovensko sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

O "prelomni" sodbi VS RS v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ-1

Barbara Zobec, 28.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 46/2019Kaznivo dejanje javnega spodbujanja, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zagotavlja kazenskopravno varstvo družbenih skupin in posameznikov, ki so zaradi svoje drugačnosti, posebnosti ali osebnih okoliščin v širšem družbenem okolju izpostavljeni kršitvam načela enakosti iz 14. člena Ustave RS. Kazenski pregon zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti posredno omejuje svobodo javnega obveščanja in izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave). Zato mora zakonska ureditev čim bolj ohranjati občutljivo ravnovesje med tema ustavno varovanima pravicama. Določiti je treba jasno mejo, kdaj izrečena beseda prestopi svobodo govora in tako ogrozi vrednoto enakosti, da je nujen kazenski poseg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Uporaba kaznovalnih pooblastil in družbene posledice

Hinko Jenull, 14.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2019Kritična misel, izrečena ob načrtu za nov zakonik, ki naj bi "naravo kazni prilagodil naravi prestopka", je še vedno aktualna - celo bolj kot med francosko revolucijo. Prispodoba, ki je takrat veljala zgolj za uniformiranost kaznovanja z zaporom, danes ponazarja odziv družbe na vsakršno ravnanje, ki odstopa od splošnih pričakovanj. Novici o domnevni nepravilnosti, napaki, zlorabi, če se nanaša na zamenjavo uprave, zdravniški zaplet ali žveplanje čevapčičev, kot prvo in odločilno sledi vprašanje, kdo bo za to odgovarjal, z navedbo člena storjenega kaznivega dejanja in številom let zapora, ki "grozi storilcu". Le še dan ali dva sta potrebna za vložitev ovadbe in z olajšanjem lahko ugotovimo, da bodo "pristojni organi sedaj opravili svoje". S tem naj bi bile rešene težave - za naprej in za nazaj. Žal ne drži ne prvo ne drugo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi

mag. Sebastijan Valentan, 7.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 42-43/2019Do spolnih zlorab mladoletnih oseb seveda ne prihaja samo v Katoliški cerkvi, ampak tudi v drugih verskih skupnostih. Katoliška cerkev je kot moralna avtoriteta v mnogih državah najbolj medijsko in družbeno izpostavljena, s problematiko spolnih zlorab pa se je kot verska skupnost tudi resno soočila in okrepila svoj (kazensko)pravni sistem tako na univerzalni kot lokalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Načelo (ne)enakosti pri izrekanju kazenskih sankcij

Primož Križnar, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 38-39/2019Ustava Republike Slovenije (RS) v 14. členu posameznike pred zakonom postavlja v enak pravni položaj in jim zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na razlikovalne osebne lastnosti. To splošno načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi sodno vejo oblasti v okviru 22. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodišči. Zaradi teh ustavnih določil morajo sodišča pravne položaje posameznikov, ki so v bistvenih dejanskih in pravnih položajih enaki, obravnavati enako, različne pa različno, razen če za razlikovanje enakih položajev obstaja utemeljen razumen in stvaren razlog. V nasprotnem primeru je lahko ravnanje sodišč samovoljno, arbitrarno in diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zakonski znak "zlonamerno"

mag. Matej Žlajpah, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče RS (v nadaljevanju: US) je v odločbi, št. Up-616/15-17, z dne 20. septembra 2018 (v nadaljevanju: odločba), obravnavalo zakonski znak "zlonamerno" iz 190. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ker odločba vsebuje vrsto pomembnih pristopov, načinov argumentiranja, logičnih struktur in kazenskopravnih konceptov, ji velja nameniti nekaj pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Gospodarska kriminaliteta

Patricij Maček, 26.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019Na Uradnem listu RS je 10. in 11. septembra 2019 potekal dvodnevni seminar na temo posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) z naslovom Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj. Na seminarju je sodelovalo 15 predavateljev, v nadaljevanju pa so predstavljeni prispevki s področja gospodarske kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja v razmerju do kaznivih dejanj, storjenih v hudodelskih združbah

mag. Andreja Sedej Grčar, 19.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 34-35/2019Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 kot predhodna faza h kasneje storjenim kaznivim dejanjem zaradi razmerja subsidiarnosti izgubi svojo samostojnost. Gre za navidezen stek kaznivih dejanj. Svojo samostojnost prav tako izgubi zaradi prej dokončanih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu privilegiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka; za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Franc Kangler in njegova pravica

Jakob Demšar, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 33/2019Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, sem spoznal na začetku 80. let prejšnjega stoletja kot dijaka Srednje šole za miličnike v Tacnu. Tam sem s kolegi predaval kriminalistiko odličnim fantom, med katere spadajo tudi nekdanji generalni direktorji policije Janko Goršek, Marjan Fank in Simon Velički. Na karierni poti sedanje policijske direktorice Tatjane Bobnar pa sem bil njen načelnik - takrat ljubljanskega kriminalističnega urada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Tihotapljenje migrantov: med suhoparnimi številkami in medijskim izmikanjem

Peter Jančič, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Peter Jančič, Pravna praksa, 33/2019Število migrantov, ki prek Balkana prihajajo v Slovenijo, vsak mesec prebije kak rekord. Julija 2019 je policija po nezakonitem prečkanju meje "ujela" že 1.740 migrantov. To je posledica državne politike dopuščanja tihotapljenja migrantov proti zahodnim državam. Blag odnos sproža "poteg," kakor to posledico opisujejo na policiji: zaradi tega se množice migrantov na balkanski poti zgrinjajo proti Bosni. Oblast tihotapljenje dopušča, ker je mejo težko zaščititi zaradi dolžine, pogledi vladnih strank, ali bi schengensko mejo sploh striktno varovali, pa so zelo različni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Subjektivni elementi protipravnosti in bit kaznivega dejanja

Primož Baucon, 22.8.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 30-31/2019Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti kaznivega dejanja ne zadošča za obstoj protipravnosti. Za boljši prikaz zadevne problematike, ki pri nas ni ustrezno obravnavana in zato povzroča težave v pravosodni praksi, je treba obravnavati razmerja med posameznimi elementi splošnega pojma kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zbornik 11. konference kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 18.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 28-29/2019Med 4. in 5. decembrom 2018 je v Portorožu potekala že 11. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

V noveli zakona veliko sprememb za KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Roe v. Wade in kazniva dejanja - je ekonomija dolgočasna?

dr. Katarina Zajc, 20.6.2019

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 24-25/2019Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 36 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(881)

Leto objave

2020(8) 2019(32) 2018(41) 2017(21)
2016(24) 2015(30) 2014(21) 2013(18)
2012(28) 2011(42) 2010(30) 2009(38)
2008(34) 2007(45) 2006(57) 2005(44)
2004(55) 2003(48) 2002(32) 2001(23)
2000(22) 1999(39) 1998(21) 1997(20)
1996(28) 1995(19) 1994(13) 1993(19)
1992(13) 1991(16)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov