O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 91)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Prošnja za odlog kazni zapora in odločitev sodišča po dnevu začetka prestajanja kazni po pozivu

dr. Nana Weber, 3.10.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 37/2019Dobil sem poziv na prestajanje kazni zapora, v katerem je navedeno, da se moram v zaporu oglasiti 30. septembra 2019. V pozivu tudi piše, da lahko dam prošnjo za odlog, če so podani zakonski razlogi, to prošnjo pa je treba dati v treh dneh od vročitve poziva. • Če sodišče o moji prošnji do dneva, ki je naveden v pozivu, ne bo odločilo, ali moram oditi na prestajanje zaporne kazni? • Če ne odidem, ali me bodo prisilno privedli?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izvrševanje stikov zapornika z otrokom

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Sodišče je z začasno odredbo o ureditvi stikov pobudniku določilo stike z njegovo hčerko, ki naj bi potekali dvakrat mesečno na Centru za socialno delo (CSD). Ker je bil pobudnik na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (zavod) in ni imel možnosti koriščenja ugodnosti oz. mu niso bili podeljeni namenski izhodi, saj bi ga na CSD morali spremljati pravosodni policisti, mu stiki s hčerko niso bili omogočeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Težave pri izvajanju vzgojnega ukrepa oddaje v zavod za usposabljanje

Ivan Šelih, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 15/2019Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se po postopku in pogojih, ki jih določa zakon, izreče kazen ali pa se zanje uporabi katerega od vzgojnih ukrepov. Mednje spada tudi oddaja v zavod za usposabljanje, ki se sicer v praksi izreče le redko, pa vendar je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) že večkrat opozoril na težave pri njegovem izvajanju. Z njimi se je ponovno srečal letos ob primeru mladoletnika, ki mu je sodišče ta ukrep izreko namesto ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Zato verjamemo, da so lahko naše ugotovitve in predlogi zanimivi tudi širši strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Slabo stanje v slovenskih zaporih

Urša Ravnikar Šurk, 14.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2019Po ocenah udeležencev razprave na Odboru Državnega zbora za pravosodje bo odprava vseh problemov zaporskega sistema dolgotrajna in bo trajala več kot en mandat, četudi začnemo že danes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Osebni pregledi obsojencev v luči človekovih pravic

Ivan Šelih, 7.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 5-6/2019V zadnjem času smo lahko v različnih medijih spremljali številne prispevke, ki so se nanašali na položaj zaprtih oseb (obsojencev in pripornikov) v naših zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Pri tem je bilo mogoče zaslediti tudi informacije o tem, da naj bi Varuh človekovih pravic (Varuh) in Ministrstvo za pravosodje (MP) "odločila, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov". Varuh seveda ni nikoli odločil, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov, saj takšnih pooblastil niti nima. S problematiko obveznih osebnih pregledov obsojencev pa smo se lansko leto dejansko srečali ob obravnavi anonimnega pisanja obsojenk iz ZPKZ Ig, ki so se pritožile zaradi osebnih pregledov ob prihodu iz zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Zaporniki in nošenje civilnih oblačil

Avtor ni naveden, 13.12.2018

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2018Prepoved uporabe lastne obleke, perila in obutve v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni, ki v svojem hišnem redu kot pravilo določa nošenje zavodskih oblačil, morajo opravičevati varnostni ali drugi tehtni razlogi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Zapornikov otrok in njegova pravica do stikov

Burkelc Frida, Felc Brina, 10.5.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 18/2018Če je človeku, ki ima mladoletnega otroka, odvzeta prostost zaradi izrečene zaporne kazni in nastopi njeno prestajanje, to nedvomno pomeni velik poseg v dotedanji način družinskega življenja vseh njegovih bližnjih. Zaporna kazen pomeni nujno ločitev otroka in staršev ter ima posledice tudi za izvajanje roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, pri čemer je možnost stikov z otrokom nedvomno najbolj neposreden način njenega izvrševanja. V veliki večini se družine spremenjenim razmeram prilagodijo in otroci skupaj z drugim od staršev ali drugim bližnjim obsojenega obiskujejo v zaporu. Obstaja pa tudi veliko primerov, ko je moralo o ureditvi otrokovih stikov s starši iz različnih razlogov odločati sodišče, ki je svojo odločitev o otroku najbolj koristnih stikih sprejelo po temeljito raziskanih subjektivnih lastnostih in potrebah vsakega konkretnega otroka, osvetlitvi starševskih zmožnosti njegovih roditeljev ter po seznanitvi z življenjskimi okoliščinami otroka in staršev, ki jih je treba upoštevati, da se stiki lahko izvajajo. Korist konkretnega otroka je osnovno vodilo sodišča tudi, ko se določajo način, kraj, čas in obseg izvajanja stikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zasedenost zaporov se zmanjšuje

Toni Tovornik, 29.3.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 12-13/2018Slovenski zapori po podatkih za leto 2016 niso prenapolnjeni, imamo pa daleč najvišjo stopnjo samomorov med zaporniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Izbrisane obsodbe v osebnem spisu obsojenca

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017Pobudnik naj bi bil nameščen na zaprti oddelek zavoda za prestajanje kazni (zavod) le zaradi svoje preteklosti. V njegovem osebnem spisu se je poleg pravnomočne sodbe iz leta 2016, na podlagi katere prestaja zaporno kazen, nahajal izpisek iz kazenske evidence iz leta 2013, iz katerega izhaja, da je bil v preteklosti trikrat pogojno obsojen. V skladu s potrdilom Ministrstva za pravosodje iz februarja 2016 pobudnik ni zabeležen v kazenski evidenci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Neučinkovitost slovenskega kazenskega pravosodja - resničnost ali mit?

Boštjan Zrnec Orlič, 23.11.2017

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 45-46/2017V času, ko še vedno visi usoda sveže novele kazenskega procesnega zakona v zraku,se je vredno ponovno ozreti na eno od ključnih gesel zakonodajnih posegov v kazenski postopek, tj. na zahtevo po izboljšanju njegove učinkovitosti. V drugem delu prispevka bom poskušal oceniti, ali je verjetno, da celota doslej sprejetih sprememb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) omogoča izpolnjevanje obetanih se rezultatov glede povečanja učinkovitosti v praksi, še prej pa bi rad opozoril na rutinsko konceptualno poenostavitev, s katero se je legitimirala njihova uveljavitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

SE ugotavlja manjšo prezasedenost zaporov

Toni Tovornik, 27.9.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 36-37/2017Odbor Sveta Evrope (SE) za preprečevanje mučenja in nehumanega ravnanja je objavil novo poročilo o stanju v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Somrak kaznovalne odgovornosti

dr. Zvonko Fišer, 6.7.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 26/2017Ko me je organizatorica Dnevov prekrškovnega prava povabila, naj ob začetku letošnjega srečanja "prekrškarjev" povem nekaj priložnostnih besed, sem z veseljem ugotovil, da so ti dnevi, ki so postali tradicionalni, pomagali pravu prekrškov, ki je bilo na teoretični ravni zapostavljeno, da je zasedlo in utrdilo svoje mesto na (slovenskem) planetu kaznovalnega prava. Slovenski okvir moram poudariti zaradi tega, da ne bi kdo mislil, da je naš model kaznovalnega prava edini zveličaven ter takšen, da z njim ni nič narobe, ker da bomo enakega ali podobnega našli tudi drugod po svetu. Ponekod ja, drugod pa ne. In to bi postalo še bolj očitno, če bi šla analiza sistema kazenske represije in kaznovalnega prava v zadostno širino in bi celovito zajela tako materialno pravo, procesne rešitve kot tudi organizacijsko in izvršilno pravo ter morda še kaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Lani v Sloveniji za 6,2 odstotka manj zaprtih oseb

Toni Tovornik, 22.6.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 24-25/2017Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij v Letnem poročilu 2016 ocenjuje, da se je nadaljeval trend upadanja števila zaprtih oseb, in sicer je bilo lani v povprečju na dan zaprtih 1.377 oseb, kar je 86 manj kot leto prej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Sivo polje kaznovanja - pravičnost kaznovalnih odškodnin

Katja Piršič, 8.6.2017

Pravoznanstvo, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Katja Piršič, Pravna praksa, 22/2017Časi, ko je bilo odškodninsko pravo namenjeno izključno povrnitvi škode v obliki restitucije, kompenzacije in satisfakcije, so minili. Država z izvrševanjem podeljene kaznovalne funkcije ne zmore več učinkovito varovati temeljnih pravnih dobrin, saj navkljub jasnim določbam kazenskega ali prekrškovnega prava nekatera ravnanja posameznikov očitno posegajo v pravno zavarovane dobrine drugih, kljub temu pa so izvzeta iz sfere kaznivega in niso ustrezno sankcionirana. Iz tega razloga je treba zaščito elementarnih dobrin družbe s prenosom težišča kaznovanja in prevencije zagotoviti v sklopu izravnalne funkcije odškodninsko-pravnega področja. V osrčju slednjega dandanes sicer še vedno prevladujeta oškodovanec in njegov pravni položaj, kar pa bi bilo treba spremeniti s postopnim uvajanjem kaznovalnih odškodnin, ki se kot zelo priročne izkažejo v primerih "stavke" kriminalitetno-penalnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Rok za vložitev predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Določbe 129.a člena ZKP, 13. člena ZIKS-1 pa tudi 86. člena KZ-1 ne omogočajo sklepa, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ko je že na prestajanju kazni, poda predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora, z nadomestitvijo kazni zapora z delom v splošno korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet, 24.11.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 45-46/2016Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Odprava dosmrtnega zapora

dr. Aleš Završnik, 27.10.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 41-42/2016Po človeški, recimo emocionalni, plati je nemogoče sočustvovati s storilci hudodelstev. Posegi v "življenje in telo" se nam upirajo ne le na "racionalni" ravni, temveč iz naših teles refleksno izvabljajo gnus in odpor. Pogled na razmesarjeno telo je nekaj, kar šokira, dobesedno nas še pred mislijo preplavijo emocije in gnus. Preusmerjanje razprave o dosmrtnem zaporu na razmesarjena telesa je zato argumentativna manipulacija - od (racionalne) razprave o naravi kazni, ki govori v prvi vrsti o naravi politične skupnosti, v kakršni želimo živeti, se preusmerja k razpravi, ki jo pretresajo gnus in "primordialne" telesne reakcije. Korektno bi zato bilo od tistih, ki že sledijo takšni argumentaciji, da jo izpeljejo vsaj do konca: zakaj zagovorniki dosmrtnega zapora omahujejo v svoji pravičnostni logiki in ne gredo do smrtne kazni in še naprej?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Vštevanje hišnega pripora z elektronskim nadzorom v izrečeno kazen zapora

Zoran Skubic, 6.10.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2016Promocija in implementacija alternativnih oblik prestajanja kazni zapora in drugih oblik odvzema prostosti v zvezi s kazenskim postopkom sta stalni spremljevalki pravosodne prakse praktično vseh držav članic Unije. Še več - v pogajanjih z marsikatero sedanjo članico je Unija pristop pogojevala tudi z uvedbo čim širšega spektra tovrstnih ukrepov. Toda ali je moč vsako oblastno omejitev prostosti v okviru kazenskega postopka šteti za popolnoma enakovredno, ne glede na siceršnje okoliščine? Sodišče EU je bilo pred kratkim soočeno z dilemo, ali je treba obsojencu v luči Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Okvirni sklep) v trajanje zaporne kazni, ki jo mora prestati v odreditveni državi naloga, v celoti všteti čas, ko je bil v izvršitveni državi podvržen hišnemu priporu z elektronskim nadzorom gibanja in drugim omejevalnim ukrepom. Odgovor je presenetljivo - niti ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Ime česa je slovenska penologija? - Novemu zaporu ob rob

dr. Aleš Završnik, 7.7.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 27/2016Če na slovensko penologijo zremo skozi Foucaulta, kot na skupek penološke oblasti (institucionalizirane prakse, ki se izvaja na "telesu in duši" posameznika) in penološke vednosti (razvijajoče se bodisi v oblastnih institucijah bodisi na zunanjih otočkih akademskega raziskovanja), lahko opazimo več trendov, ki kažejo na skrb zbujajočo kakovost tega amalgama. V skladu z znanim rekom Dostojevskega, če parafraziram, pokažite mi zapore in povem vam, v kakšni družbi živite, pa pričajo ti tudi o stanju duha v slovenski družbi. Ime česa je torej slovenska penologija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Probacija - socialni multipraktik?

dr. Dragan Petrovec, 17.9.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36-37/2015Kdor slovenske penološke prakse ne pozna dobro, bi probacijo zlahka razumel kot evropsko navdahnjen rehabilitacijski dosežek, kakršnega doslej nismo poznali. Resnica je povsem drugačna. Probacija utegne biti eden zadnjih žebljev v krsto tretmanske ideje in prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Probacijska služba

Irena Vovk, 3.9.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2015Vlada je na seji 28. avgusta 2015 ministru za pravosodje naložila, da ustanovi medresorsko projektno skupino, ki bo do 31. maja 2016 pripravila predlog gradiva vseh potrebnih institucionalnih in normativnih sprememb ter akcijskih načrtov za ustanovitev probacijske službe pri nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Sporazum o priznanju krivde - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Sodba I Ips 25331/2013-119, 2. april 2015 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 25331/2013) Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, i
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Lex Bavčar - pomisleki k neživljenjski rešitvi v predlogu novele ZIKS-1F

Hinko Jenull, 11.6.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Hinko Jenull, Pravna praksa, 23/2015Ni namen tega prispevka problematizirati izvrševanja kazni zapora v konkretni zadevi, o kateri odloča pristojno sodišče. Osebno ime v naslovu je samo prispodoba zakonodajnega pristopa, ki pod vplivom medijske histerije pravno ureditev prehitro in nedomišljeno prilagaja pričakovanju javnosti glede odločitve o posameznem obsojencu. Domnevnega zapleta tako nikoli ni mogoče rešiti, v vseh drugih primerih pa večkrat nastanejo le še dodatne težave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Obveščanje žrtve o predčasnem odpustu obsojenca s prestajanja zaporne kazni

Avtor ni naveden, 7.5.2015

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 18/2015Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki se je znašla v hudi stiski ob skorajšnjem (predčasnem) zaključku prestajanja kazni zapora obsojenca, ki ji je s kaznivim dejanjem, za katerega je prestajal zaporno kazen, skoraj vzel življenje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(91)

Leto objave

2019(6) 2018(3) 2017(7) 2016(4)
2015(7) 2014(5) 2013(4) 2012(9)
2011(5) 2010(5) 2009(11) 2008(9)
2007(4) 2006(4) 2005(1) 1997(2)
1996(1) 1994(3) 1991(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtorji

A B CĆČD ĐEF GHIJ K LM N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov