O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 97)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Gospodarska kriminaliteta

Patricij Maček, 26.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019Na Uradnem listu RS je 10. in 11. septembra 2019 potekal dvodnevni seminar na temo posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) z naslovom Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj. Na seminarju je sodelovalo 15 predavateljev, v nadaljevanju pa so predstavljeni prispevki s področja gospodarske kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Temni internet in kriptovalute

Patricij Maček, 13.6.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2019"Glavna lastnost temnega interneta je, da zagotavlja anonimnost," je uvodoma poudaril Zoran Kancler iz Uprave kriminalistične policije na posvetu z naslovom Virtualne valute in temačni splet (darknet), ki je potekal 18. aprila 2019 na Policijski akademiji v Tacnu pri Ljubljani. Dogodek je organiziralo Društvo kriminalistov Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki

Patricij Maček, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2019O zlorabah slabotnih oseb so govorili udeleženci posveta z naslovom Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki, ki je potekal 17. aprila 2019 na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - SOČA. Dogodek je organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Obravnava žrtev posilstva v predkazenskem postopku

Patricij Maček, 21.2.2019

Kazenski postopek

Patricij Maček, Pravna praksa, 8/2019Na sedmi kriminalistični sredi, dogodku, ki ga organizira Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, je tokrat tekla beseda o obravnavi žrtev posilstva v predkazenskem postopku. Simpozij, na katerem so svoje poglede predstavili različni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z omenjenim kaznivim dejanjem, je potekal na FVV Univerze v Mariboru 30. januarja 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

K večji učinkovitosti kazenskega postopka

Patricij Maček, 6.12.2018

Kazenski postopek

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018"Ko govorimo o večji učinkovitosti kazenskega postopka, bi si drznil postaviti tezo, da si vsak od ključnih udeležencev učinkovitost kazenskega postopka predstavlja drugače," je bil prepričan moderator vsebinsko bogate konference K večji učinkovitosti kazenskega postopka odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak. Konferenca je potekala 21. novembra 2018 na PF Univerze v Ljubljani. Na njej so sodelovali pravniki iz različnih poklicev, organizirali pa sta jo Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) in Odvetniška akademija OZS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Izrekanje sodb pred televizijskimi kamerami

Patricij Maček, 22.11.2018

Kazenski postopek, Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2018Za slovensko sodstvo je bil 6. november 2018 zagotovo eden izmed pomembnejših datumov. Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani sodnik mag. Martin Jančar je namreč v kazenski zadevi zoper takrat obdolženega zdravnika Ivana Radana izrekel sodbo. Nič nenavadnega, sodišča to počnejo vsakodnevno - izrekajo sodbe. Vendar je tokrat prvič v zgodovini Slovenije prvostopenjsko sodišče sodbo izreklo pred televizijskimi kamerami. V nadaljevanju prispevka je zato na kratko predstavljena možnost izrekanja sodb pred kamerami v kazenskih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Obveščanje oškodovancev kaznivih dejanj

Patricij Maček, 22.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Uprava

Patricij Maček, Pravna praksa, 7-8/2018V želji, da bi žrtve kaznivih dejanj čim bolje seznanili z njihovimi pravicami in jim omogočili vpogled v potek predkazenskega postopka, so na Ministrstvu za notranje zadeve in policiji pripravili poseben spletni obrazec, ki oškodovancu omogoča, da pridobi informacije o kaznivem dejanju, s katerim je bil oškodovan, in priročnik, v katerem so pojasnjene pravice žrtve kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Je Avtentična razlaga določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP ustavnopravno dopustna?

dr. Blaž Kovačič Mlinar, 25.1.2018

Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 3-4/2018Državni zbor je dne 22. novembra 2017 sprejel Avtentično razlago določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP (ORZKP153, 154), ki dvoletni rok v določbi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) opredeljuje kot zgolj instrukcijski rok: "Določbo četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku [...] je treba razumeti tako, da je rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok. Če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, se lahko pridobljeno gradivo iz četrtega odstavka 153. člena oziroma drugega odstavka 154. člena v postopku uporabi kot dokaz tudi, če je zahteva za preiskavo ali obtožnica oziroma obtožni predlog vložen po poteku roka dveh let od konca izvajanja ukrepov iz 149.a, prvega odstavka 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. člena."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Ovadba in kazenski postopek

Patricij Maček, 21.12.2017

Kazenski postopek

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017"Državni tožilci - tisti, ki izvajate funkcijo pregona, ste brez kazenske ovadbe, brez nas, potencialnih ali dejanskih ovaditeljev, brez informacij, kaj se dogaja. In policija je v enaki vlogi. Nekako mora informacija o kaznivih dejanjih do vas priti," je o pomenu kazenske ovadbe povedal profesor in predstojnik katedre za kazensko pravo na PF Univerze v Ljubljani dr. Primož Gorkič na okrogli mizi Ovadba in kazenski postopek, ki je potekala v okviru 15. Dnevov evropskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Problematika kaznivosti lastnega pranja denarja

Anže Molan, 31.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anže Molan, Pravna praksa, 32/2017Prispevek obravnava problematiko kaznivosti lastnega pranja denarja, tj. problem obstoja pravega steka med kaznivim dejanjem, iz katerega izvira pozneje opran denar, in kaznivega dejanja pranja denarja, če je storilec (ali udeleženec) obeh kaznivih dejanj ista oseba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Kako preprečiti bralne vaje?

Janko Marinko, 6.7.2017

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 26/2017Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 339. členu določa način izvedbe dokazov na glavni obravnavi, če so dokazi različna pisanja (zapisniki, listine, knjige, spisi in druga pisanja). Veljavna ureditev vodi v časovno izredno potratno izvajanje dokazov, saj se berejo celotna pisanja, čeprav je dokazno pomemben le njihov del (enako velja za poslušanje tonskih posnetkov), hkrati pa je v pretežnem delu brez vsebinske vrednosti za samo sojenje. Sojenje se spreminja v "bralne vaje". V 100. členu predlog ZKP-N uvaja možnost drugačnega načina izvedbe teh dokazov, ki omogoča izvedbo dokaza tudi na način, da sodišče in stranke postopka izven glavne obravnave sami, vsak zase opravijo branje pisanj (oziroma poslušanje tonskih posnetkov), da so torej vsi seznanjeni z dokaznim gradivom, nadaljnji postopek pa se osredotoči le na tiste dele gradiva, ki so pomembni za odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Zloraba položaja, milijoni in milijarde

dr. Jože Mencinger, 27.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 41-42/2016Člen 240 Kazenskega zakonika je zdaj morda najbolj uporabljan člen, zdi se tudi, da je uporaben za karkoli in za vse čase. Pravniki z njim očitno nimajo problemov, meni pa se zdi, da bi moral biti prvi odstavek tega člena:
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Proti terorizmu?

dr. Jože Mencinger, 25.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2016Ker so počitnice, naj si tokrat privoščim izlet stran od "ekonomske analize prava", to je od poskusov razumeti in kot ekonomist razložiti pravne norme in njihovo delovanje. Namesto tega se bom lotil boja proti terorizmu in "terorizmu". Boj je v polnem razmahu, orožja so zelo različna, bolj ali manj pametna ali nespametna. Med slednja gre gotovo šteti rezilno ograjo ob Kolpi in Sotli. Ta pobija divjad in uničuje turizem in bo morda zaustavila kakšno družino ali zakrivila smrt kakšnega otroka, prav gotovo pa ne bo zaustavila nobenega terorista. Ni le nekoristna, že sama po sebi je prava sramota za državo, ki se ima za demokratično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Deradikalizacija teroristov

Alenka Mordej, 21.4.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 16-17/2016Že več kot deset let Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) ponuja evropskim pravosodnim funkcionarjem različne oblike izobraževanj, predvsem seminarjev z vseh pravnih področij. Zaradi čedalje pogostejših terorističnih napadov in nasilnega ekstremizma v Evropi se je EJTN odzvala z organizacijo seminarjev s tega področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Neustavnost 243. člena Kazenskega zakonika (zloraba notranje informacije)?

dr. Blaž Kovačič Mlinar, 12.11.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 44/2015Višje sodišče v Ljubljani je pred nedavnim izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se na podlagi 156. člena Ustave RS postopek odločanja o pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča prekine do odločitve v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 243. člena Kazenskega zakonika (KZ) in tretjega odstavka v zvezi s 1. točko prvega odstavka 566. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). V zvezi s tem je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) sodišče z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti začelo postopek za oceno ustavnosti navedene določbe KZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za ožjo opredelitev kaznivih dejanj zoper delovno razmerje

Alenka Mordej, 16.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Alenka Mordej, Pravna praksa, 28/2015Kaznivim dejanjem s področja delovnih razmerij je namenjeno celotno poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1), vprašanje pa je, ali taka normativna ureditev zadošča in ali je kazenskopravni učinek tudi v praksi ustrezen, zlasti ko gre za vprašanje kršitve temeljnih pravic delavcev. Položaj zaposlenega delavca, njegovo dostojanstvo in solidarnost so kazenskopravno varovane vrednote.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Tri leta pogajanj

Dr. Mojca M. Plesničar, 2.7.2015

Kazenski postopek

Dr. Mojca M. Plesničar, Pravna praksa, 26/2015Pogajanja v naših kazenskih postopkih v formalni in neformalni obliki potekajo že od sredine leta 2012. Spremembe, ki jih je v naš kazenskopravni sistem vnesel nov institut z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), so velike in korenite. Ob tretji obletnici uvedbe je Inštitut za kriminologijo skupaj z Društvom za kazensko pravo in kriminologijo ter PF Univerze v Ljubljani 19. junija v Ljubljani organiziral seminar, ki je ponudil odprt forum za razpravo o tem, ali in kako pogajanja dosegajo cilje, zaradi katerih so bila uvedena, ter kakšna je cena, ki jo kazenskopravni sistem plačuje za to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Nadgradnja načela zakonitosti v ustavnosodni presoji

mag. Tea Melart, 2.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Tea Melart, Pravna praksa, 26/2015Po objavi odločb Ustavnega sodišča št. Up-879/14, št. Up-889/14 in št. Up-883/14 z dne 20. aprila 2015 se postavlja vprašanje o pomenu in dometu načela zakonitosti v kazenskem pravu iz prvega odstavka 28. člena Ustave. Vsebino tega načela mora dobro poznati vsak kazenski sodnik in tožilec, če želi svojo funkcijo opravljati dobro in učinkovito. V nadaljevanju podajam svoja razmišljanja o pomenu načela zakonitosti in obravnavam vprašanje nadgradnje stališč v ustavnosodni presoji. V prispevku na kratko zajamem tudi primerjalnopravni vidik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Dolge lovke farmacevtskega kriminala

Alenka Mordej, 5.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 5/2015Pogosto se dobroverni nakupi zdravil prek interneta ne končajo po pričakovanjih kupca, ampak nasprotno - s povečanimi zdravstvenimi težavami, pa tudi tragično, s smrtjo posameznika. V takih primerih šele poznejše raziskave pokažejo, da je šlo za ponaredke zdravil, izdelane nekje daleč stran, na skritem, brez kontrole, brez pravih substanc, s premočnimi ali preslabimi učinkovinami, celo s strupenimi sestavinami, s pretečenim rokom uporabe, skladiščene pri neustreznih temperaturah, nepravilno transportirane itd. Ker je internet postal najbolj priljubljena oblika komunikacije, je razumljivo, da taka prodaja narašča, zato se tudi ponaredki ponujajo na tak način. Dobroverni interesenti jih lahko prek spleta kupujejo kjerkoli po svetu, v različnih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Upravljanje kazenskega postopka - kaj se lahko naučimo iz izkušenj Anglije

Janko Marinko, 24.4.2014

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 16-17/2014Novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je v slovenski kazenski postopek vnesla institute, ki pomembno spreminjajo delovanje celotne kazenskopravne verige. Gre za predobravnavni narok, sporazum o priznanju krivde in priznanje krivde. Ta novost je sočasna s siceršnjim pospešenim uvajanjem postopkov prenove poslovnih procesov na sodiščih. Že ob pisanju novele smo predvidevali, da bo priznanje prišlo v poštev v precejšnjem številu zadev, kar se potrjuje v praksi in je osnova za temeljite posege v utečeno poslovanje. V Angliji in Walesu te institute poznajo že dolgo, prav tako pa trenutno prenavljajo poslovne procese sodišč, zato je spremljanje tamkajšnjega razvoja zanimivo in poučno tudi za nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Pravica do ustne obravnave v postopku na podlagi zahteve za sodno varstvo

Karin Merc, 12.9.2013

Prekrški

Karin Merc, Pravna praksa, 35/2013Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je od leta 2011 sprejelo pet odločb v postopkih proti Republiki Sloveniji, s katerimi je postavilo merila za izvedbo ustne obravnave v prekrškovnem postopku na podlagi vložene zahteve za sodno varstvo. Gre za zadeve Suhadolc, Flisar, Berdajs, Marguč in Milenovič. Odločbe so bile v Pravni praksi že predstavljene in so strokovni javnosti poznane. Kljub temu ustna obravnava v postopku z zahtevo za sodno varstvo (tako na ravni zakonske ureditve kot tudi sodne prakse) še ni dobila vloge, ki bi ji po presoji ESČP morala pripadati. V prispevku bom skušala pojasniti, zakaj ustne obravnave ne kaže razumeti kot fakultativnega načina preverjanja ugotovitev prekrškovnega organa, temveč kot temeljno pravico obdolženca, ki jo je dopustno izključiti le izjemoma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Kaznivost malomarnega zdravljenja

Jaša Močnik, 22.8.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jaša Močnik, Pravna praksa, 31-32/2013Kazenski zakonik (KZ-1) v svojem 179. členu določa kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti. Inkriminacija malomarnega zdravljenja je bila s KZ-1 razširjena tudi na malomarno opravljanje zdravilske dejavnosti, ob tem pa tudi predpisana višja kazenska sankcija, če je posledica takega malomarnega ravnanja zdravnika, zdravilca oziroma drugega zdravstvenega delavca smrt pacienta. Te spremembe so vsekakor pozitivna novost, a vendarle je število pravnomočno obsojenih zdravstvenih delavcev v Sloveniji še vedno razmeroma majhno, sploh glede na vse pogostejše primere strokovnih napak v zdravstvenem sistemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti

Alenka Mordej, 23.5.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 20/2013Tema strokovnega srečanja članov Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki je potekalo 8. aprila na PF Univerze v Ljubljani, so bila kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Gre za področje, na katerem se kazensko pravo stika z delovnim pravom in pravom socialne varnosti in ki je zaradi zdajšnjih razmer, predvsem gospodarske krize, postalo v zadnjem času precej aktualno. Uvod v razpravo smo pripravili profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Vid Jakulin, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Matjaž Jager in okrožna V Kazenskem zakoniku (KZ-1) je posebno poglavje namenjeno
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

O stranpoteh justice - primer Kercher

mag. Tea Melart, 10.5.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Tea Melart, Pravna praksa, 18/2012Pred časom smo bili priča odkritju brutalnega umora angleške študentke Meredith Kercher, ki je pretresel italijansko in del svetovne javnosti. Dogodek je takoj pritegnil pozornost medijev, ki od tedaj pozorno spremljajo vsa dejanja organov odkrivanja, pregona in odločitve sodišč. Proces je sprožil številna vprašanja, ki se nanašajo na vrednotenje forenzičnih dokazov, pravice obrambe in na učinkovitost italijanskega pravosodnega sistema. Tematika pa je zaradi pravic obrambe in dokazovanja z izvedenci zanimiva tudi z vidika našega kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Obsodba zaradi obljube državljanstva

Alenka Mordej, 2.2.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 4/2012V sosednji Avstriji odmeva nedavno izrečena še nepravnomočna obsodilna sodba politiku zaradi koruptivnega kaznivega dejanja. Predsednik stranke koroških svobodnjakov (FPK) Uwe Scheuch, ki sodi v politični krog pokojnega Jörga Haiderja, je dobil pogojno kazen osemnajstih mesecev zapora, od tega šest mesecev nepogojne kazni. Pristojnost za pregon koruptivnih kaznivih dejanj je v Avstriji od 1. januarja 2009 po določbi 20.a člena Zakona o kazenskem postopku (Strafprozeßordnung - StPO) v rokah posebnega tožilstva, zadolženega za koruptivna kazniva dejanja (Korruptionsstaatsanwaltschaft), s sedežem na Dunaju. Tožilstvo je pooblaščeno za pregon storilcev na območju države, za vlaganje in zastopanje obtožb ter vlaganje pravnih sredstev za 13 kaznivih dejanj. Od 1. januarja 2009 je obravnavalo okoli 5.500 zadev, v približno 140 pa je bila vložena obtožba. Trenutno je zaposlenih 15 tožilcev, še letos pa je predvidena širitev pristojnosti na težka kazniva dejanja zoper gospodarstvo s škodo nad pet milijonov evrov in z zvišanjem števila tožilcev na 40. V primeru Scheuch je tožilstvo najprej vložilo predlog o delegaciji pristojnosti s koroškega na
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(97)

Leto objave

2019(4) 2018(4) 2017(3) 2016(3)
2015(5) 2014(1) 2013(3) 2012(2)
2011(3) 2010(6) 2009(4) 2008(7)
2007(7) 2006(6) 2005(3) 2004(5)
2003(2) 2002(3) 2001(4) 2000(3)
1999(5) 1998(4) 1997(3) 1996(1)
1995(1) 1994(3) 1993(1) 1991(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov