O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 107)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Zaupanje ljudi - zrcalo našega dela

mag. Tatjana Bobnar, 26.9.2019

KAZNOVALNO PRAVO

mag. Tatjana Bobnar, Pravna praksa, 36/2019Eno temeljnih načel kazenskega prava je načelo ultima ratio, ki nalaga zakonodajalcu, da kazenskopravni odziv na določeno dejanje, ki ogroža sistem varovanih vrednot, uporabi šele tedaj, ko milejše sredstvo ni več na voljo. Podlago ima v načelu pravne države (2. člen Ustave), ki pa temelji na načelu sorazmernosti. Vprašanje zaupanja ljudi v delo državnih inštitucij kazenskopravnega odziva države, kot so policija, državno tožilstvo, sodstvo, je vedno aktualno. Še zlasti to velja (upoštevaje tako pravico do zbiranja in združevanja, kot svobode govora) ob pojavih raznih civilnih iniciativ, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov in z različnimi motivi izražajo nezadovoljstvo z delom državnih organov (ali želijo prevzeti njihovo funkcijo), z odločitvami državnega tožilstva ali sodišča, kot na primer pri nedavnem odpisu večmilijonskega dolga. Prav trdnost zaupanja ljudi namreč daje državi moč in legitimnost delovanja. Prava moč teh institucij torej ni v pooblastilih, ki so jim zaupane, pač pa v razumevanju, vrednotenju in sprejemanju njihovega ravnanja in ukrepanja kot zakonitega, legitimnega, če hočete poštenega, enakega za vse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Subjektivni elementi protipravnosti in bit kaznivega dejanja

Primož Baucon, 22.8.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 30-31/2019Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti kaznivega dejanja ne zadošča za obstoj protipravnosti. Za boljši prikaz zadevne problematike, ki pri nas ni ustrezno obravnavana in zato povzroča težave v pravosodni praksi, je treba obravnavati razmerja med posameznimi elementi splošnega pojma kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novinarji v kazenskih postopkih

dr. Katarina Bergant, 20.6.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 24-25/2019Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno, čeprav gre v prvem delu za vprašanje statusa novinarja kot priče, v drugem pa za vprašanje njegovega statusa obtoženca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O (ne)učinkovitosti kazenskega postopka skozi oči razpravljajočega sodnika

Tomaž Bromše, 11.4.2019

Kazenski postopek, Sodišča

Tomaž Bromše, Pravna praksa, 15/2019V času pisanja tega članka je bil v Državnem zboru sprejet predlog še ene novele Zakona o kazenskem postopku. Vendarle pa zgolj ta izboljšava zastarelega orodja po mojem mnenju še ne bo pripomogla k temu, da bi se preobremenjeno kolesje kazenskega pravosodja pognalo tako hitro, kot to pričakujejo njeni udeleženci in javnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora

Primož Baucon, 4.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2019V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Je bil ZOPNI res retroaktiven?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 32/2018Ustavno sodišče je na začetku letošnjega julija objavilo dolgo pričakovano odločitev o ustavnosti prvega odstavka 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), v skladu s katerim se ta zakon uporablja tudi za nazaj (retroaktivno), in sicer za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. januarju 1990.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Problematika normativne teorije krivde, razlikovanja neprava in krivde ter dualističnega sistema kazenskih sankcij

Primož Baucon, 12.7.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 27/2018V prispevku je prikazana problematika nedoslednosti implementacije normativne teorije krivde in predpostavke ugotavljanja neprištevnosti v Republiki Sloveniji (zlasti) v slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1; v nadaljevanju se za vse druge kazenske zakonike oziroma kazenske zakone uporablja izraz KZ), ki je začel veljati 1. novembra 2008, in njegovih novelah, namenskega (materialnega) razlikovanja neprava in krivde (in njenih pravnih učinkov), ki odraža razliko med kaznimi in varnostnimi ukrepi (s poudarkom na ukrepih psihiatričnega značaja in z modelom postopanja s storilci z duševnimi motnjami), kot kazenskih sankcij, ki niso utemeljene na krivdi (ampak njihova uporaba temelji na prevenciji) in se izrekajo tudi nekrivim storilcem (po načelu sorazmernosti).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Zapornikov otrok in njegova pravica do stikov

Burkelc Frida, Felc Brina, 10.5.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 18/2018Če je človeku, ki ima mladoletnega otroka, odvzeta prostost zaradi izrečene zaporne kazni in nastopi njeno prestajanje, to nedvomno pomeni velik poseg v dotedanji način družinskega življenja vseh njegovih bližnjih. Zaporna kazen pomeni nujno ločitev otroka in staršev ter ima posledice tudi za izvajanje roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, pri čemer je možnost stikov z otrokom nedvomno najbolj neposreden način njenega izvrševanja. V veliki večini se družine spremenjenim razmeram prilagodijo in otroci skupaj z drugim od staršev ali drugim bližnjim obsojenega obiskujejo v zaporu. Obstaja pa tudi veliko primerov, ko je moralo o ureditvi otrokovih stikov s starši iz različnih razlogov odločati sodišče, ki je svojo odločitev o otroku najbolj koristnih stikih sprejelo po temeljito raziskanih subjektivnih lastnostih in potrebah vsakega konkretnega otroka, osvetlitvi starševskih zmožnosti njegovih roditeljev ter po seznanitvi z življenjskimi okoliščinami otroka in staršev, ki jih je treba upoštevati, da se stiki lahko izvajajo. Korist konkretnega otroka je osnovno vodilo sodišča tudi, ko se določajo način, kraj, čas in obseg izvajanja stikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Silobran

Primož Baucon, 22.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 7-8/2018Silobran (lat. legitimum defensio) je pri nas najpomembnejši razlog za izključitev protipravnosti in hkrati tudi eden izmed najstarejših kazenskopravnih institutov. Ker povzročata pravilna razlaga in uporaba instituta silobrana v naši pravosodni praksi kar nekaj težav, ki so verjetno tudi posledica nezadostnega ustreznega teoretičnega, pravosodnega in zakonodajnega obravnavanja tega kazenskopravnega instituta pri nas, bodo v tem prispevku obravnavana nekatera najpomembnejša vprašanja (zlasti s pomočjo ustreznih tujih teoretičnih spoznanj in sodne prakse) v zvezi s tem institutom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Olajševalne in obteževalne okoliščine

Čejvanovič Jan, Babnik Ana, 27.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Čejvanovič, Ana Babnik, Pravna praksa, 36-37/2017Prispevek obravnava sodno prakso višjih sodišč in Vrhovnega sodišča s področja olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Cilj prispevka je celostna obravnava okoliščin, po katerih posegajo slovenska sodišča pri odmeri kazni obsojenemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Davčna kazniva dejanja ter njihovo razmerje do zakonite davčne evazije in davčnih prekrškov

Primož Baucon, 16.3.2017

Kazenski postopek, Poravnava davkov in prispevkov

Primož Baucon, Pravna praksa, 10/2017Za učinkovito, pravočasno in kakovostno delovanje ter razvoj države in samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma uresničevanje njihovih funkcij oziroma nalog je treba zagotoviti potrebna materialna sredstva v proračunu (državnem in samoupravnih lokalnih skupnosti) prek ustreznega davčnega sistema kot skupka vseh možnih davčnih oblik (davkov, taks, dotacij, subvencij in nadomestil). Za zadovoljevanje fiskalnih interesov in nemoteno delovanje javnega sektorja je tako treba zagotoviti zakonito in pravočasno izpolnjevanje oziroma plačevanje davčnih obveznosti (davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev). Zaradi možnosti izogibanja (v celoti ali deloma) ali nepravočasnega izvrševanja (kršitve) davčnih obveznosti (kar je treba razlikovati od zakonite davčne evazije) vse države določajo sistem različnih davčnih deliktov ter predpisujejo različne sankcije zanje. Pri tem predstavljajo davčna kazniva dejanja najtežje vrste davčnih deliktov, pri čemer pripada osrednje mesto kaznivemu dejanju davčne zatajitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev kot kaznivi dejanji zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev

Primož Baucon, 10.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 43/2016Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev iz 26. poglavja slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) predstavljajo razne vrste oziroma oblike zlorabe oziroma kršitve uradnega položaja oziroma pooblastil pri opravljanju uradne dolžnosti oziroma javnih pooblastil ali v zvezi z njimi (kamor spadajo tudi upravljanje oziroma uporaba in razpolaganje z javnimi sredstvi) s strani oseb (kamor spadajo tudi pooblaščene osebe uporabnika javnih sredstev), ki opravljajo dolžnosti oziroma so nosilci teh pooblastil (tudi v zvezi z javnimi sredstvi). Ta prispevek kritično analizira dve kaznivi dejanji iz 26. poglavja KZ-1, in sicer nevestno delo v službi (iz 258. člena) in oškodovanje javnih sredstev (iz 257.a člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev

Primož Baucon, 8.9.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 35/2016Eden izmed temeljev za izgradnjo pravne države in uveljavitev načela vladavine prava je zakonito, pravilno, kakovostno, učinkovito in pravočasno delovanje javne uprave (državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil) oziroma javnega sektorja, ki onemogoča zlorabe s strani tam zaposlenih oziroma nosilcev ustreznih pooblastil, kar omogoča državljanom oziroma drugim osebam učinkovito uveljavljanje njihovih pravic in varstvo njihovih svoboščin. Zagotovitev tega je tudi ratio legis kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev iz 26. poglavja Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike). Ta prispevek obravnava pojem, značilnosti, delitev in temeljne elemente teh kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja

Primož Baucon, 19.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Omejitev pravice do silobrana

Primož Baucon, 21.4.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 16-17/2016Pravica do silobrana (ki je pri nas najpomembnejši razlog za izključitev protipravnosti in se v naši pravosodni praksi najpogosteje postavlja v zvezi s kaznivimi dejanji zoper življenje in telo) ni neomejena (čeprav gre za spopad prava z ne-pravom, da gre za odvrnitev protipravnega napada), kar pomeni, da pravne dobrine napadalca niso povsem nezavarovane. Poleg načelnega stališča, da se neizogibnost obrambe nanaša tudi na mero oziroma intenzivnost obrambnega ravnanja (kar pa ne pomeni, da se je oseba, ki pričakuje napad, dolžna ukloniti napadu, se skriti pred napadalcem, pobegniti, iskati drugo smer gibanja), se kazenskopravna teorija zavzema za omejitev pravice do silobrana v nekaterih značilnih situacijah. Ker povzročata pravilna razlaga in uporaba instituta silobrana v naši pravosodni praksi kar nekaj težav, kar je verjetno posledica tudi nezadostnega ustreznega teoretičnega, pravosodnega in zakonodajnega obravnavanja tega kazenskopravnega instituta pri nas, bom obravnaval nekatera najpomembnejša vprašanja (zlasti s pomočjo ustreznih tujih teoretičnih spoznanj in nekaj sodne prakse) v zvezi z omejitvijo pravice do silobrana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Esej o usodi resnice (dejanskega stanja) v kazenskem postopku

dr. Ljubo Bavcon, 9.10.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 39-40/2015Škoda, da se je zelo zanimivo in tudi pomembno vprašanje o dejanskem stanju (resnici) v kazenskem pravu, ki zadeva tudi pravo nasploh, ustavno, kazensko in upravno pravo še posebej, znova odprlo prav ob politično nabiti zadevi Patria. Zato se je bilo težko znebiti očitka zdaj ene, zdaj druge strani, da se avtor v zadevo vtika zato, ker hoče Janšo izvleči iz šlamastike, in narobe, ker hoče Janšo še globlje potisniti vanjo. Toda zdaj je ta zadeva z zastaranjem končana, in sicer tako, da pušča odprto vprašanje o resnici te zadeve. Zastaranje je splošna, ne samo pravna pridobitev človeške civilizacije in kulture. Zato je za koga dober in za koga drugega slab zaključek kazenske zadeve, ki pa kar kliče po razmišljanju o temi iz naslova tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pomilostitveni postopek - hitri postopek?

mag. Nataša Brenk, 21.5.2015

Kazenski postopek

mag. Nataša Brenk, Pravna praksa, 20-21/2015Pomilostitev je akt milosti, o katerem v našem pravnem redu odloča predsednik republike. To pristojnost mu v 107. členu daje Ustava RS. Postopek je urejen v Zakonu o pomilostitvi (ZPom), podrobneje pa delo sodišča v tem postopku določa tudi Navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom. Ureditev postopka v ZPom in omenjenem navodilu v praksi povzroča nekaj težav. Temeljno načelo pomilostitvenega postopka naj bi bilo namreč načelo hitrega obravnavanja. To načelo je v pomilostitvenih postopkih žal vse prevečkrat kršeno, saj zakonska in podzakonska ureditev, kakršni trenutno imamo, praktično onemogočata, da bi ga v praksi spoštovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

ZPos je dovolj jasen

dr. Ljubo Bavcon, 5.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 5/2015Deveti člen Zakona o poslancih (ZPos) bi lahko bil nekoliko bolj decidirano jasen; da sploh ni razumljiv - kot trdi mag. Matevž Krivic v svojem odzivu na moj prispevek -, pa ne drži. V tretji alineji prvega odstavka jasno pove, da poslancu mandat preneha, če je obsojen na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Pravne posledice obsodbe, s posebnim ozirom na prenehanje poslanskega mandata

dr. Ljubo Bavcon, 15.1.2015

Kazenski postopek

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 2/2015Ustavno sodišče je z odločbo Up-879/14-11 z dne 11. decembra 2014 odložilo ad calendas grecas razpravo o vsebini sodb rednih sodišč, ki so o zadevi odločala na treh stopnjah. Od devetih sodnikov, ki so o zadevi sodili, jih je moralo za obsodilno sodbo glasovati vsaj šest. Protagonistu te kazenske zadeve je Ustavno sodišče začasno prekinilo izvrševanje pravnomočne kazni z argumenti, o katerih bo pravna stroka še veliko razpravljala, da o političnih sporočilih te, v pravno obliko zavite, argumentacije ne zgubljamo besed. Strokovno gledano pa ne gre pozabiti, da imajo odločbe Ustavnega sodišča precedenčen pomen in zato logično pričakovane posledice v vseh prihodnjih primerih zahtev za varstvo zakonitosti in zelo verjetno tudi glede drugih podobnih civilnih in upravnopravnih zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Ob šestdesetletnici Inštituta za kriminologijo

dr. Ljubo Bavcon, 18.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 49-50/2014Ob šestdesetletnici Inštituta za kriminologijo bom poskušal prikazati čas, razmere in okoliščine, v katerih je nastal. Pri tem upam, da bom bralcem približal inštitutovo tedanjo (in kot vse kaže, tudi še sedanjo) temeljno humanistično nazorsko usmeritev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Kazensko preganjanje novinarjev

Jasmina Beganović, 13.11.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jasmina Beganović, Pravna praksa, 44/2014V primerih kazenskih postopkov zoper novinarje zaradi domnevno storjenih kaznivih dejanj pri opravljanju njihovega dela se porajajo številna vprašanja, na katera so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize Kazensko preganjanje novinarjev, ki je potekala v torek, 4. novembra 2014, v Galeriji Škuc. Okroglo mizo, ki jo je organiziralo Društvo novinarjev Slovenije, je povezoval novinar časopisa Delo Lenart Kučič, kot udeleženci pa so svoje izkušnje prispevali novinarka Dela Anuška Delić, nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, novinar Dnevnika Primož Cirman, odvetnik družbe Pro Plus Vincenc Grčar in Nani Jansen, vodilna pravnica pri nevladni organizaciji Media Legal Defence Initiative (MLDI), ki nudi pravno pomoč novinarjem, avtorjem spletnih dnevnikov in neodvisnim medijem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Ugotavljanje alkoholiziranosti poklicnih voznikov

mag. Nataša Belopavlovič, 30.5.2013

Prekrški, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 21/2013Smo podjetje za prevoz potnikov v cestnem prometu. Naši vozniki v času opravljanja dela ne smejo imeti v krvi alkohola (0,00 mg alkohola/l izdihanega zraka). V ta namen jih pooblaščene osebe v skladu s sprejetim pravilnikom o ugotavljanju alkoholiziranosti občasno preventivno kontrolirajo. V pravilniku je določeno, da se poleg ugotavljanja alkoholiziranosti z alkotestom ta lahko preverja tudi na druge načine (zaznavanje motenj v obnašanju, zadah itd.). Pri majhnih količinah alkohola pa ti načini niso učinkoviti. Podjetje ne sme dovoliti vožnje vozniku, če ima ta več kot 0,00 alkohola v krvi ali pa je pri preventivni kontroli na primer odklonil alkotest. • Ali lahko v pravilniku o ugotavljanju alkoholiziranosti, da se izognemo množičnemu odklanjanju alkotesta, določimo, da je tudi odklonitev alkotesta hujša kršitev delovnih obveznosti zaposlenega?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Vpliv kazenskih točk na varnost cestnega prometa

Bogomil Brvar, 24.5.2012

Prekrški

Bogomil Brvar, Pravna praksa, 20/2012Kazenske točke kot stranska kazen za prekrške zoper uzakonjena pravila v cestnem prometu smo v Sloveniji dobili z Zakonom o varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati 1. maja 1998 (ZVCP). Od takrat pa do danes je bilo mnogo napisanega o upravičenosti, pa tudi o krivicah, ki naj bi jih država z uvedbo kazenskih točk povzročila oziroma jih povzroča državljanom. Taka stališča so pogostejša po letu 2005.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Alkohol kot sekundarni vzrok najhujših prometnih nesreč v obdobju 2001-2010

Bogomil Brvar, 8.3.2012

Prekrški

Bogomil Brvar, Pravna praksa, 9/2012Vožnja pod vplivom alkohola na cestah Evropske unije terja najmanj 10.000 žrtev letno ali približno 20 žrtev na milijon prebivalcev. Za vsako tretjo žrtev je kriv alkohol. V Sloveniji so leta 2010 povzročitelji pod vplivom alkohola povzročili 38 prometnih nesreč s smrtnim izidom. Ta številka je dvakrat manjša kot leta 2001, ker se je število vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom v teh letih skoraj prepolovilo. Toda delež mrtvih v prometnih nesrečah, pri katerih so bili povzročitelji pod vplivom alkohola, se je v letih 2002-2010 zmanjšal samo za sedem odstotnih točk, in sicer s 37,3 odstotka na 30,3 odstotka. V opazovanem obdobju se je delež prvič zmanjšal leta 2005 po uveljavitvi novega Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), vendar se je povečal že naslednje leto, pomembno pa se je znižal po uveljavitvi novele tega zakona sredi leta 2008.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(107)

Leto objave

2019(5) 2018(5) 2017(2) 2016(4)
2015(4) 2014(2) 2013(1) 2012(2)
2011(4) 2009(2) 2008(3) 2007(8)
2006(12) 2005(10) 2004(6) 2003(7)
2002(6) 2001(5) 2000(2) 1999(5)
1998(1) 1997(3) 1996(2) 1995(2)
1993(1) 1992(1) 1991(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov