O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 60)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Ob šestdesetletnici Inštituta za kriminologijo

dr. Ljubo Bavcon, 18.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 49-50/2014Ob šestdesetletnici Inštituta za kriminologijo bom poskušal prikazati čas, razmere in okoliščine, v katerih je nastal. Pri tem upam, da bom bralcem približal inštitutovo tedanjo (in kot vse kaže, tudi še sedanjo) temeljno humanistično nazorsko usmeritev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Izvršitev odvzema premoženja po ZOPNI

Hinko Jenull, 18.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 49-50/2014Postopki na podlagi prvih tožb po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), pri čemer je ena od pravdnih zadev že pravnomočno končana, v praksi odpirajo vprašanje izvršitve sodbe, s katero se premoženje odvzame. Pomanjkljive, nejasne in deloma nasprotujoče si določbe zakona omogočajo različne razlage tako glede vrste postopka, v katerem se sodba izvrši, kot tudi glede pristojnosti za predlaganje uvedbe, dovolitev in vodenje izvršbe ter za opravo posameznih izvršilnih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Nadaljevano kaznivo dejanje v novejši sodni praksi

Nina Židanik, 4.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 47/2014Konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja je izoblikovala sodna praksa zaradi poenostavitve odmere kazni serijskim izvrševalcem istih oziroma istovrstnih kaznivih dejanj. Danes kljub temu da je zakonodajalec s sprejemom Kazenskega zakonika (KZ-1) nadaljevano kaznivo dejanje uzakonil, Vrhovno sodišče RS s svojimi sodbami še naprej pomembno vpliva na razumevanje namena tega instituta in na možnost njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Med sivino vsakdana in črnilom hobotnice

Nika Skvarča, 4.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Skvarča, Pravna praksa, 47/2014Če bolj ali manj redno spremljate medijske novice, veste, da so vseobsegajoči internetni nadzor, dokapitalizacija bank, vladavina lobistov, sporne "davčne oaze" in z njimi povezano pranje denarja ter za nameček še dolgotrajno poročanje o "političnih procesih" postali siv vsakdanjik slehernika pred televizijskim ekranom. Sprva osupljive, živce parajoče novice zaradi njihove vsakdanjosti postajajo vse bolj sive. Njihov odtenek sivine pa na žalost spodbudi le še refleks zehanja. Kako naj si drugače pojasnim pojav, da se človeka prav nič več ne dotakne informacija o višini, oblikah in inovativnih načinih "plemenitenja" premoženja najbogatejšega Slovenca, hkrati pa nas nadvse razjezi ugotovitev, da njegovih vzmetnic ne prodajajo več po akcijskih cenah? Edina sivina in z njo povezana apatičnost, ki se je med 25. in 26. novembrom podila okrog Čateža, je bila tista, povezana z vremenom. Že sedma konferenca kazenskega prava in kriminologije je namreč poskrbela za barvit prikaz spopada med (ostarelim) pravnim sistemom in (sodobno) korporacijsko kriminaliteto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Globa naj ne bo ne prenizka ne previsoka

Mojca Prelesnik, 27.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Prekrški

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 46/2014Pred kratkim smo pri Informacijskem pooblaščencu prejeli zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval informacije o izrečenih globah za prekrške po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), in sicer zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke. Prosilec je zahteval seznanitev z globami, ki so bile izrečene v zadnjih petih letih in so bile višje od 9.000 evrov. Informacije, ki smo jih pripravili in poslali prosilcu, so vnovič opozorile na vprašanje, ki nam povzroča težave že nekaj let. Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov so namreč policistom zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke v zadnjih petih letih devetkrat izrekli globe, višje od 9.000 evrov. Štiri najvišje globe so znašale celo 20.000 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Novela ZKP-M

Irena Vovk, 27.11.2014

Kazenski postopek

Irena Vovk, Pravna praksa, 46/2014Državni zbor je s 76 glasovi za in brez glasov proti potrdil novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-M), ki dopolnjuje pravila prevajanja in tolmačenja v predkazenskem in kazenskem postopku, posodobljena pa so tudi določila o pravnem pouku in o pritožbi zoper policijsko pridržanje, ki traja več kot šest ur.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Skrajšani postopek v kazenski zadevi Patria (II.)

Marko Stupica, 27.11.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Marko Stupica, Pravna praksa, 46/2014Mag. Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec, svetnik, v svojem nedavnem uvodniku Z ideologijo proti pravosodju in pravurazpravlja o želji po prevladi skrajnih ideologij nad pravosodjem s ciljem, da bi to postalo šibko in nedelujoče ter v interesu tistih, ki ne želijo živeti po pravu, ki je sicer do korupcije in drugih oblik organiziranega kriminala precej tolerantno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Izredna omilitev kazni - izgon tujca - pravica do družinskega življenja

Avtor ni naveden, 20.11.2014

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2014Sklicevanje na kršitev pravice do družinskega življenja v postopku za izredno omilitev kazni zaradi družinske skupnosti, ki je nastala po izreku sankcije izgona tujca iz države, je le izjemoma utemeljeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Ugotavljanje namena pri zlorabi položaja ali zaupanja

dr. Liljana Selinšek, 13.11.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 44/2014Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) spada med t. i. namerne delikte. V opisih vseh oblik tega kaznivega dejanja je kot poseben zakonski znak določen namen, s katerim mora storilec izvršiti dejanje, tj. pridobitev (ne)premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode. Če zakonsko zahtevanega namena v konkretnem primeru ni, znaki kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti niso izpolnjeni. Obsodilna sodba pa ni možna tudi v primeru, ko namena ni mogoče ugotoviti (oziroma ga storilcu pripisati). Namen je kot subjektivni zakonski znak prepleten z institutom krivde (praviloma z direktnim naklepom) in zahteven za dokazovanje (oziroma ugotavljanje ali pripisovanje), kar postane še posebej očitno v primeru slabega upravljanja gospodarskega subjekta oziroma sistematične opustitve dolžnosti ravnanja s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika pri razpolaganju s premoženjem gospodarskega subjekta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Kazensko preganjanje novinarjev

Jasmina Beganović, 13.11.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jasmina Beganović, Pravna praksa, 44/2014V primerih kazenskih postopkov zoper novinarje zaradi domnevno storjenih kaznivih dejanj pri opravljanju njihovega dela se porajajo številna vprašanja, na katera so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize Kazensko preganjanje novinarjev, ki je potekala v torek, 4. novembra 2014, v Galeriji Škuc. Okroglo mizo, ki jo je organiziralo Društvo novinarjev Slovenije, je povezoval novinar časopisa Delo Lenart Kučič, kot udeleženci pa so svoje izkušnje prispevali novinarka Dela Anuška Delić, nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, novinar Dnevnika Primož Cirman, odvetnik družbe Pro Plus Vincenc Grčar in Nani Jansen, vodilna pravnica pri nevladni organizaciji Media Legal Defence Initiative (MLDI), ki nudi pravno pomoč novinarjem, avtorjem spletnih dnevnikov in neodvisnim medijem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Razžalitev dobrega imena in časti v tisku - kolizija ustavnih pravic

Avtor ni naveden, 17.10.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2014V primeru, ko pride le do kolizije dveh sobivajočih pravic, ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco: gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Prekršek - kajenje v zaprtih javnih prostorih

Avtor ni naveden, 17.10.2014

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2014Gostinskega vrta, ki je zamejen s streho in steno prehoda (pasaže), v katerem se nahaja, preostale strani pa so zamejene z ograjo (ne glede na to, iz kakšnega materiala je ograja), glede režima kajenja ni mogoče šteti za zaprt javni prostor, saj nima zaprte več kot polovice površine pripadajočih sten.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Skrajšani postopek v kazenski zadevi Patria

Marko Stupica, 9.10.2014

Kazenski postopek

Marko Stupica, Pravna praksa, 39/2014Prof. dr. Janez Kranjc nedavno v članku Tam de se iudex iudicat quam te reo med drugim navaja: "Žal sodba v zadevi Patria kljub dolžini in natančnosti ne uspe prepričati v temeljni točki: možnosti, da je bilo dejanje storjeno, ne podkrepi z jasnim dokazom." Sprašujem se, kakšna bi bila šele dokazna ocena glede storitve kaznivega dejanja, če bi se zadeva Patria vodila po pravilih skrajšanega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Zastaranje pravice do odmere stroškov kazenskega postopka - izvršitev odločbe o stroških

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014Ureditvi iz ZDavP-2 in ZST-1, ki urejata zastaranje pravice do odmere in izvršitve davka oziroma takse (javnopravno razmerje), ob hkratnem upoštevanju splošnih načel pravne varnosti in zaupanja v pravo, narekujeta razlago, da mora biti tudi v kazenskem postopku o stroških (pravnomočno) odločeno najpozneje v petih letih po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka, sicer pravica sodišča do izdaje sklepa o stroških zastara.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Vzpon in padec drugega odstavka 508. člena ZKP ter pridruženo vprašanje

Leon Recek, 25.9.2014

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 37/2014Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-L) je bil črtan drugi odstavek 508. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Gre za pomembno novost, ki je iz ureditve zakonske rehabilitacije izločila dvoumno in razlagalno težavno določilo. Vendar to ni bil edini interpretacijski problem v ureditvi zakonske rehabilitacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Kavelj 22: (ne)izpodbojnost domneve odgovornosti lastnika vozila

Aleš Žiher, 18.9.2014

Prekrški

Aleš Žiher, Pravna praksa, 36/2014Čeprav se v prometu vsi želimo izogniti globam, saj niso nizke, ni redkost, da smo pri upoštevanju prometnih predpisov malomarni ali pa se nam preprosto preveč mudi in upamo, da se bomo prekrškovnim organom izognili. Vedno to seveda ne uspe. Če motornega vozila ne upravlja oseba, ki je njegov lastnik, se pojavi vprašanje, kdo je odgovoren za prekršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Evropski nalog za prijetje in predajo - kritična presoja zakonitosti ravnanja sodišča in Policije

mag. Tine Jurič, 11.9.2014

Kazenski postopek

mag. Tine Jurič, Pravna praksa, 35/2014Pri prebiranju strokovne literature, ki se nanaša na Evropski nalog za prijetje in predajo, sem ugotovil, da jo je kar nekaj, ki opisuje predvsem ravnanje sodišča, potem ko je oseba, zoper katero je bil nalog razpisan, že v priporu. Zelo malo ali skoraj nič pa ni napisanega o tem, kako poteka postopek od prijetja take osebe do njene predaje sodišču. Ker je Policija tista, ki največkrat prime tako osebo, želim s tem člankom na osnovi resničnega primera ponazoriti, kaj se dejansko dogaja. V praksi se namreč zlorablja institut pridržanja po Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1), saj Policija v nekaterih primerih osebo pridrži za dalj časa, kot bi bilo potrebno. Razlogi, zakaj do tega prihaja, so predvsem na strani nekaterih preiskovalnih sodnikov. V danem primeru na primer ni bilo mogoče zagotoviti sodno zapriseženega tolmača.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Spremembe v zvezi z izterjavo preživninskih terjatev po noveli ZIZ-J

mag. Anja Drev, 11.9.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

mag. Anja Drev, Pravna praksa, 35/2014V članku Prisilna izterjava preživninskih terjatev - odprti problemi v teoriji in praksi sem podrobno predstavila problematiko izvršbe za izterjavo preživninskih terjatev. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) tudi na tem področju prinaša pomembne novosti, ki terjajo vnovično obravnavo že izpostavljene problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Hramba in obdelovanje prometnih podatkov za namene kazenskega postopka po razveljavitvi ZEKom-1

dr. Primož Gorkič, 28.8.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 33/2014Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-65/13-19 z dne 3. julija 2014 razveljavilo določbe 162.-169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o hrambi prometnih in lokacijskih podatkov (med drugim tudi) za namene kaz
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Osebe z motnjami v duševnem razvoju - nevidne žrtve kaznivih dejanj

Monika Grom, 21.8.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Monika Grom, Pravna praksa, 31-32/2014Osebe z motnjami v duševnem razvoju so pogosteje žrtve kaznivih dejanj kot osebe iz večinske populacije, vendar pa so kazniva dejanja, ki se zoper njih izvršujejo, v večini primerov prikrita. Razlogi za to so predvsem v tem, da so zaradi svoje ranljivosti lahke žrtve, storilci pa imajo tudi zelo velike možnosti, da bodo ostali nekaznovani. K prikritosti takih kaznivih dejanj pa močno pripomore tudi ignoranca odgovornih oseb (še zlasti v socialnovarstvenih ustanovah), za katere je na prvem mestu ugled ustanove, šele nato pa dobrobit njihovih varovancev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Vrnitev represivne psihiatrije?

Hinko Jenull, 21.8.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Hinko Jenull, Pravna praksa, 31-32/2014Zadeva - gre za načelni spor o pristojnosti med psihiatričnim zavodom in državnim tožilcem - ne bi bila vredna posebne pozornosti, če vanjo ne bi posegel Varuh človekovih pravic. Ker je pritrdil stališču, ki krepi vlogo represivnih organov na področju duševnega zdravja, je kritičen pogled nujen. Ampak najprej dejstva. Takole je bilo:
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

"Nedosegljiv dokaz" v kaznovalnem postopku

Jaka Pengov, 21.8.2014

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 31-32/2014V zadnjem času sem naletel na nekaj sodnih odločb ali stališč prvostopenjskih sodišč na obravnavi v kazenskem oziroma postopku o prekršku, v katerih so sodišča po sprejetju predlaganih dokazov s strani obrambe po enkratnem ali dvakratnem neuspešnem vabljenju priče odločila, da se izvedba dokaza prekliče oziroma ne opravi, saj gre za "nedosegljiv dokaz". Menim, da je Tako stališče v nasprotju s poštenostjo kaznovalnega postopka, posega v temeljne pravice obdolženca, nasprotuje načelu iskanja materialne resnice in pretirano služi novodobni "mantri" pravnih postopkov - načelu ekonomičnosti in racionalnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Vpliv osebnega stečaja kršitelja na njegovo odgovornost za prekršek

dr. Liljana Selinšek, 17.7.2014

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2014Na letošnjih Dnevih prekrškovnega prava je bilo med drugim v ospredju vprašanje vpliva osebnega stečaja na odgovornost odgovorne osebe za prekršek. Ker se v osebnem stečaju poleg odgovorne osebe lahko znajdejo tudi drugi kršitelji (samostojni podjetniki, zase
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Stroka je res prepogosto neslišna in sterilna, pa tudi servilna

dr. Janez Pogorelec, 17.7.2014

Kazenski postopek

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 28/2014 Še o zadevi Patria Kolega Matej Avbelj se je v svojem članku Zadeva Patria - (ne)pravo v kontekstu spustil na zelo spolzek teren, ki ga je težko upravičiti tudi z "disclaimerjem" z začetka njegovega članka, v katerem svoje teze upr
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Zaporska peonaža

dr. Aleš Završnik, 17.7.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 28/2014Minister, pristojen za pravosodje v zadnjih vladah, je predlagal penološko novost, ki zapor pretvarja v idealni kapitalistični model. Poleg privatizacije zaporov v obliki javno-zasebnega partnerstva pri graditvi in/ali upravljanju zaporov je predlagal plačilo za nastanitev v zaporu, v tujini znano z angleškima izrazoma room and board fee, inmate fee ali tudi zaporska peonaža, kar plača obsojenec poleg kazenskih sankcij in povračila sodnih stroškov. Zamisel je všečna: zakaj bi 70 evrov na dan za obsojenega plačevali davkoplačevalci, če bi to finančno breme lahko prevzel obsojeni? Če varčujemo vsi, naj še "barabe" - v pazniškem žargonu - za "hotel", pravi ljudska modrost. "Do the crime, pay for the time,"* se muzajo v državi izvora te novosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 47(2) 46(3) 45(1)
44(2) 40-41(2) 39(1) 38(1)
37(1) 36(1) 35(2) 33(1)
31-32(3) 28(4) 27(1) 24-25(2)
23(2) 22(2) 20(1) 19(2)
18(2) 16-17(5) 15(1) 14(1)
13(3) 12(1) 11(1) 9(1)
8(3) 5(2) 4(1) 2(3)

Leto objave

< Vsi
2014(60)
> Januar(4) > Februar(5) > Marec(3) > April(10) > Maj(5) > Junij(6) > Julij(5) > Avgust(4) > September(4) > Oktober(4) > November(6) > December(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČD ĐE F G HIJ K L M NOP QR S Š TU V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov