O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 70)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku

Avtor ni naveden, 17.12.2015

Kazenski postopek, Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2015V kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Halo, zakonodajalec? Tukaj razburkani ocean kazenskih pravnikov

Nika Skvarča, 17.12.2015

Kazenski postopek

Nika Skvarča, Pravna praksa, 49-50/2015Ob besedah predavateljev o povečevanju represije, o eroziji zasebnosti v digitalnem svetu, o položaju žrtev v kazenskem postopku, o nespametnem medijskem poročanju in o še bolj nespametnem spreminjanju kazenske zakonodaje se v moj spomin prikradel eden bolj poetičnih stripov T. Lavriča. Otožen moški v robotski preobleki pravi: "Nekoč je bil bes. Nemočni bes hrumečih voda. A kaj je krik oceanov brezbrižnemu soncu? Šepet v daljavi. Vihar v kozarcu." Natanko tako si namreč predstavljam komunikacijo med kazenskopravno srenjo in zakonodajalcem. Slednji, nekje visoko na nebu, komaj še opazi zemeljske anomalije. Spodaj pa razburkan ocean kazenskih pravnikov, ki ga "šepetavo" opozarja na reševanje nakopičenih zemeljskih tegob. Ne izključujem pa možnosti, da je to asociacijo izzval le pogled na morje, ki ga je bilo izza zaves portoroške dvorane mogoče opazovati na 8. konferenci kazenskega prava in kriminologije 1. in 2. decembra 2015. Vsekakor bomo v imenu predavateljev vsaj štirikrat poskusili vzpostaviti zvezo z zakonodajalcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

O usklajenosti sistema kaznovalnega prava

dr. Zvonko Fišer, 17.12.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 49-50/2015Pravni red v državi ni celovito usklajen in zaokrožen sistem norm, sploh pa ne, če nanj gledamo kot na celoto. Celo znotraj ožje stroke pogosto ni. Vzrokov za to je veliko, saj zakonodaja nastaja postopoma in v različnih obdobjih, ob različnih vplivih, ob različnih avtorjih in predlagateljih, pod različnimi zakonodajalci ... in, seveda, ob različnih izvajalcih. Ne pozabimo, da pravni red ni zgolj napisano pravo, temveč tisto pravo, ki živi v praksi, sodni in tudi drugi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Zagovornikova odpoved obtoženčevi pravici do zbornega sojenja

dr. Saša Kmet, 10.12.2015

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 48/2015Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v okviru poglavja o predobravnavnem naroku v četrtem odstavku 285.a člena med drugim določa, da se v primeru, če na predobravnavni narok ne pride obtoženec, ki je zoper obtožnico vložil ugovor, narok ne opravi in se šteje, da obtoženi krivde po obtožbi ne priznava ter da se odpoveduje možnosti dogovora o načinu poteka glavne obravnave, ki bo razpisana na podlagi pravnomočne obtožnice. Skladno z 2. točko drugega odstavka 285.f člena ZKP sme predsednik senata na podlagi izjave obtoženca in po "zaslišanju" (gre seveda za neumestno zakonsko dikcijo) državnega tožilca odločiti, da obtoženemu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Sodobne rešitve pri pregonu spolne kriminalitete nad otroki

Plesničar Mojca M., Klančnik Anton Toni, 3.12.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M. Plesničar, Anton Toni Klančnik, Pravna praksa, 47/2015Slovenska kriminalistična policija se je konec oktobra vključila v Interpolovo mednarodno zbirko posnetkov spolnega izkoriščanja otrok (International Child Sexual Exploitation Image Database - ICSE DB). Gre za sodobno digitalno platformo, namenjeno sodelovanju med priključenimi državami v boju proti spolnim zlorabam otrok in mladostnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Izrek in obrazložitev odločbe o prekršku

dr. Liljana Selinšek, 19.11.2015

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 45-46/2015Višje sodišče v Ljubljani je pred kratkim potrdilo sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je to razveljavilo odločbo Agencije za varstvo konkurence v zadevi Pro Plus. Razlog: premalo konkretiziran prekršek v izreku odločbe o prekršku. Take razveljavitve v praksi niso redke. Ta prispevek ni namenjen ugibanju o razlogih takega stanja, niti razpravi o konkretnih primerih, ampak na teoretični ravni analizira zakonske zahteve glede izreka in obrazložitve odločbe o prekršku, ki jo v hitrem postopku o prekršku izda prekrškovni organ, ter sodno prakso na tem področju z namenom izluščiti temeljne smernice za oblikovanje izreka in obrazložitve odločbe na način, da bo prestala sodno kontrolo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Neustavnost 243. člena Kazenskega zakonika (zloraba notranje informacije)?

dr. Blaž Kovačič Mlinar, 12.11.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 44/2015Višje sodišče v Ljubljani je pred nedavnim izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se na podlagi 156. člena Ustave RS postopek odločanja o pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča prekine do odločitve v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 243. člena Kazenskega zakonika (KZ) in tretjega odstavka v zvezi s 1. točko prvega odstavka 566. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). V zvezi s tem je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) sodišče z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti začelo postopek za oceno ustavnosti navedene določbe KZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Pravna presoja v tujini pridobljenih dokazov, pridobljenih za potrebe tujega postopka, brez sodelovanja naše države

Barbara Zobec, 12.11.2015

Kazenski postopek

Barbara Zobec, Pravna praksa, 44/2015V slovenski kazenskopravni teoriji je že dolgo uveljavljen in globoko ukoreninjen mešan tip kazenskega postopka. Njegov cilj je na eni strani doseči čim večjo učinkovitost pregona, seveda ob doslednem spoštovanju načela zakonitosti, na drugi strani pa varstvo človekovih pravic posameznika, ki se znajde v kazenskem postopku. Za učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj oziroma za zaščito družbe pred storilci se mora sodišče dokopati do resnice o zadevi, saj šele ta omogoča ne samo odkritje storilcev kaznivih dejanj, temveč tudi njegovo razsodbo. Načelo iskanja materialne resnice je eno najpomembnejših načel kazenskega postopka, iz katerega izhaja tudi tako imenovana instrukcijska ali inkvizicijska maksima, po kateri je sodišče upravičeno in dolžno izvajati dokaze tudi po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 17. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlogi

Avtor ni naveden, 5.11.2015

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2015V skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 14. člena Zakona o prekrških je predpostavka odgovornosti pravne osebe za prekršek, ki ga je storila druga fizična oseba, opustitev dolžnega ravnanja. Odgovornost pravne osebe torej temelji na njenem lastnem prispevku k prekršku, ki ga predstavljata opustitev dolžnosti seznanitve in opustitev morebitnega dolžnega nadzorstva, s predpisi naloženega pravni osebi za posamezno področje. Če ji noben predpis ne določa konkretnih ukrepov dolžnega nadzorstva, za razbremenitev njene odgovornosti zadostuje, da izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Ustavnost inkriminacije razkritja identitete otroka v postopku

Luka Vlačić, 5.11.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Luka Vlačić, Pravna praksa, 42-43/2015Ustavno sodišče Republike Slovenije je 22. junija 2015 od Vrhovnega sodišča Republike Slovenije prejelo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 287. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Poglejmo si v nadaljevanju nekoliko podrobneje zahtevo in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), iz katere izhaja neskladnost izpodbijane določbe z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Esej o usodi resnice (dejanskega stanja) v kazenskem postopku

dr. Ljubo Bavcon, 9.10.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 39-40/2015Škoda, da se je zelo zanimivo in tudi pomembno vprašanje o dejanskem stanju (resnici) v kazenskem pravu, ki zadeva tudi pravo nasploh, ustavno, kazensko in upravno pravo še posebej, znova odprlo prav ob politično nabiti zadevi Patria. Zato se je bilo težko znebiti očitka zdaj ene, zdaj druge strani, da se avtor v zadevo vtika zato, ker hoče Janšo izvleči iz šlamastike, in narobe, ker hoče Janšo še globlje potisniti vanjo. Toda zdaj je ta zadeva z zastaranjem končana, in sicer tako, da pušča odprto vprašanje o resnici te zadeve. Zastaranje je splošna, ne samo pravna pridobitev človeške civilizacije in kulture. Zato je za koga dober in za koga drugega slab zaključek kazenske zadeve, ki pa kar kliče po razmišljanju o temi iz naslova tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Big game fishing

Hinko Jenull, 9.10.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39-40/2015Naivno bi bilo misliti, da zadnje odločitve najvišjih sodišč v kapitalnih kazenskih zadevah ne bodo imele širših posledic za slovensko pravosodje. Akademska stroka bo preučevala teoretične podlage sprejetih stališč, medijska javnost se bo zgražala nad padanjem velikih procesov, politika bo imela vse več priložnosti za pozive k lustraciji, tudi če se bo v zaporu znašel še kdo med tistimi, za katere si v preteklosti ne bi mogli predstavljati, da bodo sploh kdaj sedli na zatožno klop. Nova razlaga načela zakonitosti pa bo vplivala tudi na sodno prakso, saj bo postopno uveljavljena na nižjih stopnjah odločanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Stvarni obseg začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi

Nina Židanik, 9.10.2015

Kazenski postopek

Nina Židanik, Pravna praksa, 39-40/2015Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-6/14 z dne 5. marca 2015 vnovič opredelilo omejitve, ki se nanašajo na dopusten obseg začasnega zavarovanja glede na vrednost domnevno pridobljene premoženjske koristi in glede na zmožnost posameznika za preživljanje po zamrznitvi njegovega premoženja. Nedvomno uporaba instituta začasnega zavarovanja posega v človekove pravice domnevnega prejemnika protipravne premoženjske koristi, vendar prevelika formalnost in strogi pogoji za njegovo odreditev v praksi povzročajo nemalo težav, kar lahko vodi do nezmožnosti odvzema pridobljene premoženjske koristi po pravnomočno končanem kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Zastaranje in narava postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe

Leon Recek, 17.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 36-37/2015V prispevku je po kratkem pregledu (ustavno)sodne prakse glede narave postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom (v povezavi z zastaranjem) obravnavano vprašanje, ali se določba drugega odstavka 91. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) (če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe) uporabi tudi v primeru, da rok, določen za zastaranje kazenskega pregona (90. člen KZ-1), še ni potekel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Drugi in bližnji v kazenski zakonodaji

Hinko Jenull, 17.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36-37/2015Znano Montesquieujevo misel, da se je treba pisanja zakonov lotiti s tresočo roko, razumem kot potrebo po tehtnem premisleku zakonodajalca, preden sede za pisalno mizo. Ko je odločitev sprejeta, pa mora roka mirno in jasno slediti skrbno oblikovani misli. Žal se zaradi hitenja večkrat zgodi obratno in zapis razkrije, da rešitev vsebinsko ni dozorela, zato je pisava slabo berljiva. Posebej neprijetno je, če se to zgodi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki bi moral biti zaradi stroge zahteve po čisti in enoznačni opredelitvi pojmov deležen dodatne zakonodajne pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Probacija - socialni multipraktik?

dr. Dragan Petrovec, 17.9.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36-37/2015Kdor slovenske penološke prakse ne pozna dobro, bi probacijo zlahka razumel kot evropsko navdahnjen rehabilitacijski dosežek, kakršnega doslej nismo poznali. Resnica je povsem drugačna. Probacija utegne biti eden zadnjih žebljev v krsto tretmanske ideje in prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Podatkozaver: "Pokliči me!"

dr. Aleš Završnik, 17.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 36-37/2015Hekanje v spletno zmenkarsko posredovalnico Ashley Madison in naknadno razkritje več kot 38 milijonov uporabniških računov razgrinjata ekonomsko moč velikega podatkovja in moč sramotenja v digitalni dobi. Podatkovna ekonomija monetizira čustva, moško "zamračeno zavest" v iskanju "afere" in naslado publike ob žrtvah razkritja osebnih podatkov - tudi za ceno njihovih življenj: neposredno po razkritju podatkov sta samomor naredila protestantski duhovnik ("Za Johna je bilo razkritje tako sramotno," je dejala njegova žena) in policijski komandir, ki ni izvedel niti finančne transakcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - pravica do nepristranskega sojenja

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Po sodni praksi je ponovitvena nevarnost, kot razlog za odreditev pripora, praviloma podana, ko na verjetnost ponovnega izvrševanja kaznivih dejanj kažejo tako objektivne kot subjektivne okoliščine). Vendar to pravilo ne izključuje možnosti, da je v določenih primerih nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj dovolj zanesljivo izkazana že na podlagi specifičnih okoliščin izvršitve kaznivega dejanja in torej ni potrebno, da bi bile podane še dodatne subjektivne okoliščine oziroma okoliščine iz siceršnjega življenja obdolženca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Maščevalna pornografija

Luka Vlačić, 10.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Luka Vlačić, Pravna praksa, 35/2015Izraz maščevalna pornografija (angl. revenge porn) poenostavljeno pomeni objavo oziroma razširjanje slik ali videov s spolno vsebino brez soglasja prikazanih posameznikov. Najpogosteje so žrtve maščevalne pornografije nekdanje žene ali partnerke, podobe katerih po razpadu zveze na internetu objavijo nekdanji partnerji. Vse več držav se zaveda, da veljavna zakonodaja za boj proti maščevalni pornografiji in za zaščito žrtev ni ustrezna. Tako bi tudi Slovenija morala sprejeti nove pravne in druge sistemske ukrepe na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Probacijska služba

Irena Vovk, 3.9.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2015Vlada je na seji 28. avgusta 2015 ministru za pravosodje naložila, da ustanovi medresorsko projektno skupino, ki bo do 31. maja 2016 pripravila predlog gradiva vseh potrebnih institucionalnih in normativnih sprememb ter akcijskih načrtov za ustanovitev probacijske službe pri nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Davčna zatajitev po noveli KZ-1C

dr. Liljana Selinšek, 27.8.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 33/2015Po dolgih letih nejasnih konceptov, težav in razprav, povezanih s pragom kaznivosti pri kaznivem dejanju davčne zatajitve, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), ki bo začel veljati 20. oktobra 2015, posegel v opis tega kaznivega dejanja na način, ki konkretno naslavlja odprta vprašanja in dileme. Iz primerjave besedila prvega in drugega odstavka 249. člena KZ-1 pred novelo KZ-1C in po njej izhajata dve bistveni spremembi v opredelitvi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ki sta tudi predmet analize tega prispevka. Prvič, dejanje je lahko po novem izvršeno z enim ali več ravnanji (tudi serijsko), ki se nanašajo na eno ali več vrst davčnih in drugih predpisanih obveznosti. In drugič, za prag kaznivosti je relevantna skupna višina (seštevek) utajenih oziroma prigoljufanih obveznosti v obdobju največ 12 zaporednih mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Dajanje daril za nezakonito posredovanje - uradno dejanje kot zakonski znak kaznivega dejanja

Avtor ni naveden, 27.8.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2015Zakonski znak "uradno dejanje" je pojem, ki ga uporablja KZ-1 in ni neposredno prevzet z drugega (upravno pravnega) področja, zato je treba njegov pomen iskati v KZ-1 in ne v drugih pravnih področjih. KZ-1 uradnega dejanja ne definira, v prvem odstavku 99. člena pa opredeli koga je šteti za uradno osebo. Uradno dejanje je torej lahko samo dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Obseg zožitve pritožbenih razlogov zoper sodbo, izrečeno na podlagi sprejetega priznanja krivde

Leon Recek, 27.8.2015

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 33/2015V drugem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je predpisano: "Sodba, izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde in sporazuma o priznanju krivde, se ne sme izpodbijati iz razloga po 3. točki prejšnjega odstavka, sodba, izrečena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, pa ne zaradi odločb iz 4. točke prejšnjega odstavka, če je sodba izrečena v skladu s pogoji, ki jih je državni tožilec določil za priznanje krivde v obtožnici ali s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde." Razlog iz 3. točke prvega odstavka 370. člena ZKP je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, odločbe iz 4. točke istega odstavka pa so odločba o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnih zahtevkih in o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odvzem in omejitev prostosti iz medicinskih razlogov

dr. Anita Napotnik, 20.8.2015

Kazenski postopek

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 31-32/2015Odvzem ali omejitev prostosti je najhujši poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine. Omejitev teh pravic je sicer dopustna, a le pod pogoji in na način, kot je določeno v zakonu. Razlogi za odvzem ali omejitev prostosti so najpogosteje kazenskopravni, lahko pa so tudi medicinski. Medicinski razlogi so lahko duševna bolezen, telesna bolezen, poškodba ali anomalija. Dokaj podrobno je urejen odvzem prostosti, kadar je razlog za tak poseg v človekove pravice duševna bolezen. Posebne pravne ureditve, kako ravnati, kadar je treba komu odvzeti ali omejiti prostost iz drugih medicinskih razlogov, ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odgovornost delodajalca za mobing

Miha Šercer, 20.8.2015

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šercer, Pravna praksa, 31-32/2015Ugotovljeno je bilo, da je ena od vodij nad svojo podrejeno izvajala mobing. Kdo odškodninsko odgovarja delavki - ta vodja ali podjetje? Ali moramo kot delodajalec ukrepati zoper vodjo in kakšni so ti ukrepi?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 48(1) 47(1) 45-46(1)
44(2) 42-43(2) 39-40(3) 36-37(5)
35(1) 34(1) 33(3) 31-32(2)
29-30(2) 28(3) 27(1) 26(3)
24-25(2) 23(2) 22(2) 20-21(3)
19(1) 18(3) 16-17(3) 14(1)
13(1) 11-12(4) 10(2) 7-8(1)
6(2) 5(4) 3-4(2) 2(1)
1(2)

Leto objave

< Vsi
2015(70)
> Januar(5) > Februar(7) > Marec(6) > April(5) > Maj(7) > Junij(6) > Julij(9) > Avgust(5) > September(7) > Oktober(3) > November(5) > December(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

AB CĆČDĐEF G H IJ K L M N OP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov