O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 82)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄49-50

Kaj je prinesel novi Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij?

Alenka Šelih, 16.12.2010

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Alenka Šelih, Pravna praksa, 49-50/2010Čeprav naslov prispevka nakazuje samo na razčlembo nove zakonodaje, ki ureja področje izvrševanja kazenskih sankcij, bom to materijo obravnavala širše: zakonska ureditev namreč ne nastane iz niča in še manj brez cilja - če jo želimo torej vsaj v grobem razumeti, ni mogoče odmisliti razmer in okoliščin, v katerih je nastala, in ciljev, ki jih je želela doseči. Ob tem pa velja poudariti, da ne bom obravnavala uresničevanja zakona, saj bi to zahtevalo mnogo večji obseg prispevka, pa tudi usmerjen bi moral biti predvsem empirično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄48

Institut zastaranja v novem sojenju zaradi uporabe izrednega pravnega sredstva - tožilski vidik

Andrej Ferlinc, 9.12.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 48/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄48

Kazenskopravna znanost in obvladovanje kaznivih dejanj brez poškodbene posledice

Damjan Korošec, 9.12.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 48/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄47

Mehanizem plea bargain v kazenskem pravu

Miha Šepec, 2.12.2010

Kazenski postopek

Miha Šepec, Pravna praksa, 47/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄46

Kaznomanija

Alenka Leskovic, 25.11.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Leskovic, Pravna praksa, 46/2010Ko je pred tremi leti nastajal nov kazenski zakonik, je velika večina prebivalcev Slovenije podprla uvedbo dosmrtne zaporne kazni. Ta podatek ni bil presenetljiv, saj so ljudje po naravi maščevalni in krvoločni. Mnogi bi za Trobce, Plute in njim podobne radi uvedli tudi smrtno kazen. Ker Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin predpisuje spoštovanje nedotakljivosti človekovega življenja, si avtorji novega kazenskega zakonika te kazni niso mogli omisliti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄46

E-dostop za večjo preglednost

Irena Vovk, 25.11.2010

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Irena Vovk, Pravna praksa, 46/2010Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Vrhovno sodišče sta sredi novembra uspešno končala projekt elektronskega dostopa sodišč do baze podatkov, ki jo o vseh zaprtih osebah vodi uprava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄46

Kazensko pravo kot sredstvo za obvladovanje vsega in vseh

Andreja Tratnik, 25.11.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 46/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄46

Je pošten boj v preiskovalnem postopku (ne)dosegljiv ideal?

Katja Šorli-Peternel, 25.11.2010

Kazenski postopek

Katja Šorli-Peternel, Pravna praksa, 46/2010Reforma kazenske procesne zakonodaje je ne samo pričakovana, temveč tudi nujna. Veljavni Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je bil sprejet leta 1994. Do zdaj je bil noveliran že desetkrat, trenutno pa je v pripravi že enajsta novela. Zaradi neustreznega delnega načina spreminjanja tako pomembnega zakona je prejšnji minister za pravosodje dr. Lovro Šturm leta 2005 imenoval člane delovne skupine z nalogo priprave novega zakona o kazenskem postopku. Na prvi osnutek predloga ZKP-1, ki je bil objavljen leta 2007, so bile podane številne kritične pripombe, ki jih predlagatelj ni v celoti upošteval, saj tudi v drugem predlogu osnutka ZKP-1 iz leta 2008 obrambnih poizvedb ni uredil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄46

Kam je izginilo dejanje majhnega pomena?

Nina Židanik, 25.11.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 46/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄45

Nujna uskladitev KZ-1 z Direktivo o kazenskopravnem varstvu okolja

Damijan Florjančič, 18.11.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 45/2010Eden pomembnejših uspehov med predsedovanjem Slovenije Svetu EU v prvi polovici leta 2008 je bil tudi sprejem Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja (v nadaljevanju Direktiva). Na ravni EU je bilo namreč ocenjeno, da je treba zaradi vse pogostejših okolju nevarnih ravnanj in njihovih posledic, ki pogosto segajo tudi čez meje posamezne države članice, zagotoviti visoko in učinkovitejšo raven varstva okolja tudi z bolj usklajenimi kazenskopravnimi instrumenti. Cilj direktive je zato približati predpise držav članic pri opredeljevanju kaznivih dejanj, ki povzročajo ali je verjetno, da bodo povzročila škodo okolju (ozračju, zemlji, vodi, živalim, rastlinam, vključno z ohranjanjem njihovih vrst). V ta namen določa minimalna pravila, ki naj jih države članice upoštevajo pri predpisovanju takih kaznivih dejanj v svojih nacionalnih zakonodajah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄45

Fran Milčinski ali Franz Kafka? Ne, senat (2)

Andraž Teršek, 18.11.2010

Kazenski postopek

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 45/2010Pred šestimi leti so kriminalisti preiskali pisarno ene od obtoženih oseb v tej kazenski zadevi. Potem se šest let ni zgodilo nobeno preiskovalno dejanje, s katerim bi bili obtoženci seznanjeni. Dogajalo naj bi se le tisto, za kar niso zagotovo vedeli, da se dogaja: skrivno opazovanje in sledenje. Tudi zato se ni zdelo prepričljivo, ko senat ni želel za nekaj dni prestaviti začetka glavne obravnave, ker je eden od obtoženih prosil za zamenjavo odvetnika. Pojasnil je, da sta se z odvetnikom, ki se najbolj posveča gospodarskemu pravu, na osnovi vsega zbranega gradiva sporazumela, da bi bil za zastopanje vendarle primernejši strokovnjak za kazensko pravo. Sodnica je bila odločna: "Očitno je, da poskušate zavlačevati, jaz pa vam zavlačevanja ne dovolim." Obtoženca je izločila iz postopka in zanj napovedala samostojno sojenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄45

Predlog ZKP-K

Irena Vovk, 18.11.2010

Kazenski postopek

Irena Vovk, Pravna praksa, 45/2010Na Ministrstvu za pravosodje je 12. novembra potekala 9. seja Sveta za kaznovalno pravo, strokovnega posvetovalnega telesa ministra za pravosodje za vprašanja s področja kaznovalnega prava, na kateri so obravnavali predlog novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), ki ga je ministrstvo že 8. novembra vložilo v medresorsko usklajevanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄44

Še o (ne)resnici v sodni dvorani

Janko Marinko, 11.11.2010

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 44/2010 "Ameriško sodno izsiljevanje"! Tako je blagodati adversarnega (ameriškega) kazenskega postopka videl Jean-François Hénin, nekdanji član vodstva francoske banke Crédit Lyonnais. Oseba, ki si je nedvomno lahko privoščila vso potrebno pravno zaščito, adversarnega postopka nikakor ni prepoznala kot tistega, ki "lahko uravnoteži še tako veliko nesorazmerje v pozicijah moči". Postopek zoper Henina se je končal z vložitvijo t. i. Alford plea, izjave, s katero obdolženi hkrati prizna krivdo in zatrjuje nedolžnost, posledica take izjave pa je obsodilna sodba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄43

Potreba po vnovični prenovi kazenske zakonodaje?

Stanislav Klemenčič, 4.11.2010

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

Stanislav Klemenčič, Pravna praksa, 43/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄43

Nadzor nad izvajanjem hišnega zapora

Robert Ferenc, 4.11.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Robert Ferenc, Pravna praksa, 43/2010Alternativne kazenske sankcije (sodobne ureditve jim dajejo vse večji pomen) so se razvile zaradi negativnih vplivov, ki jih imajo (kratkotrajne) zaporne kazni na obsojence (denimo stigmatizacija in negativni vplivi drugih zapornikov). Z njimi se na obsojence poskuša vplivati pozitivno, ne da bi se jim odvzela prostost. Nova kazenska zakonodaja je tudi v naš pravni red prinesla nov institut hišnega zapora. S tem, ko je bil nadzor nad njegovim izvajanjem dodeljen policiji, je vprašanje, ali je bil namen spremembe zakonodaje dejansko v zasledovanju pozitivnih vplivov, ki jih ta alternativna kazenska sankcija lahko ima na obsojenca, ali le v zmanjšanju administrativne obremenitve strokovnih delavcev v zaporih, pravosodnih policistov in drugega zaporskega osebja ter reševanja prenapolnjenosti slovenskih zaporov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄43

Tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih

Anže Erbežnik, 4.11.2010

Kazenski postopek

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 43/2010Dne 7. oktobra 2010 je Svet EU sprejel Direktivo o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih, kot jo je sprejel že Evropski parlament 16. junija na podlagi sporazuma v prvi obravnavi. S tem je bil v rekordnem času (pobuda je bila predložena 22. januarja) sprejet prvi akt na kazenskopravnem področju po začetku veljave Lizbonske pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄42

Afera Kerviel: Koliko (ne)resnice v sodni dvorani?

Tea Melart, 28.10.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Tea Melart, Pravna praksa, 42/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄42

Evropski nalog za prijetje in predajo - temna stran meseca

Anže Erbežnik, 28.10.2010

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 42/2010Od zasedanja Evropskega sveta v Tampereju leta 1999 dalje je bilo načelo vzajemnega priznavanja medsebojnih kazenskopravnih odločb razglašeno kot eden od temeljev sodelovanja na kazenskopravnem področju med državami članicami EU. Prvi akt, sprejet na podlagi tega načela, je bil prav Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in predajo med državami članicami. Ta institut je v uporabi nekaj let, pri čemer so se že pri njegovem prenosu v nacionalno zakonodajo pojavili številni pomisleki pred več nacionalnimi ustavnimi sodišči, pri čemer zlasti izstopa odločitev nemškega zveznega ustavnega sodišča v zadevi št. 2 BvR 2236/04. Vendar se težave s tem institutom niso končale s prenosom, pojavljajo se tudi številni problemi z njegovo praktično uporabo zaradi zelo različnih standardov in kazenskopravnih pojmovanj v državah članicah EU, ki kažejo na nujo po bistveni harmonizaciji na ravni EU. V nadaljevanju se bom osredotočil na vidik zaporniških razmer, pri katerih se sistemski problem stanja zaporov v posamezni državi članici kaže kot razlog za zavrnitev izvršitve evropskega naloga za prijetje in predajo. To pa hkrati kaže, da je asimetrija na kazenskopravnem področju v EU še zmeraj precejšnja in da je potrebnih več pomožnih ukrepov za izvajanje institutov vzajemnega priznavanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄40-41

Pojem proizvodnje mamil po KZ - hišna preiskava - pravica do sodnega varstva

Avtor ni naveden, 15.10.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2010Za proizvodnjo droge se štejejo vsi postopki, v katerih se pridobivajo snovi, ki imajo psihotropne učinke, vključno z gojenjem takih rastlin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄40-41

Pravni kanibalizem

Primož Gorkič, 15.10.2010

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 40-41/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄39

Diferenciacija višine globe glede na premoženjsko stanje

Igor Vuksanović, 7.10.2010

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 39/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄39

Prikriti preiskovani ukrep pridobivanja podatkov o prometu elektronskih komunikacij

Miha Šepec, 7.10.2010

Kazenski postopek

Miha Šepec, Pravna praksa, 39/2010Ureditev 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa prikriti preiskovalni ukrep pridobivanja podatkov o prometu elektronskih komunikacij, je problematična. Hrambo teh podatkov je članicam EU naložila Direktiva 2006/24/ES, ki jo je Slovenija implementirala v svojo zakonodajo z novelo Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-A), v katerem je določila dvoletni, nato pa z novelo ZEKom-B osem- oziroma štirinajstmesečni rok hrambe podatkov o prometu v elektronskih komunikacijskih omrežjih. Tako dolgi rok hrambe je problematičen s kazenskopravnega vidika, saj je bil ukrep sporočanja podatkov o prometu po 149.b členu ZKP pisan na podlagi zakonske ureditve po ZEKom pred novelama, ki je določal precej krajše roke hrambe podatkov (v povprečju en mesec). Glede na nestroge pogoje, ki jih ZKP določa za odreditev ukrepa po 149.b členu, se sprašujem, ali je ta po trenutni ureditvi še ustavno dopusten. Osnutek novega ZKP problematike ne odpravlja, zato naj bo ta prispevek premislek o delni spremenitvi nove ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄39

Smernice za prenovo zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku

Živa Zaplotnik, 7.10.2010

Kazenski postopek

mag. Živa Zaplotnik, Pravna praksa, 39/2010Kazensko procesno področje občutno zaostaja za drugimi pravnimi področji, ki so že spremenila svojo procesno zakonodajo. Ministrstvo za pravosodje je na svojih spletnih straneh sicer že objavilo del osnutka novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1), ki temelji na večji adversarnosti oziroma akuzatornosti kazenskega postopka, kar je težnja vseh držav, ki so v zadnjem desetletju spreminjale svoje kazenske procesne zakone. Ker je do zdaj pripravljen le do glavne obravnave, še ni mogoče reči, ali bo adversarni model postopka veljal tudi za ureditev pravnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄39

Alternative

Hinko Jenull, 7.10.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39/2010Alternative arbitražnemu sporazumu preprosto ni, je zatrjeval minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Ni alternative višji upokojitveni starosti, pravi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik. Plače v javnem sektorju je treba zamrzniti, druge alternative v tem hipu ni, sporoča pristojna ministrica Irma Pavlinič Krebs, predsednik Vlade Borut Pahor pa dodaja, da so vse alternative slabše.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Kaznivo dejanje grdega ravnanja - KZ-1 - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti

Avtor ni naveden, 30.9.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2010Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja v KZ-1 kot samostojnega kaznivega dejanja ni mogoče opredeliti kot dekriminacijo takega ravnanja, pač pa je zakon kaznivi dejanji ogrožanja varnosti in grdega ravnanja združil v eno kaznivo dejanje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(2) 47(1) 46(5)
45(3) 44(1) 43(3) 42(2)
40-41(2) 39(4) 38(2) 37(3)
36(4) 35(3) 34(2) 31-32(3)
29-30(1) 28(1) 27(1) 26(2)
24-25(5) 23(2) 22(2) 21(2)
20(3) 19(1) 18(1) 16-17(2)
15(2) 13(2) 12(1) 10(3)
9(1) 6-7(2) 3-4(3) 2(1)
1(3)

Leto objave

< Vsi
2010(82)
> Januar(7) > Februar(2) > Marec(5) > April(6) > Maj(7) > Junij(9) > Julij(5) > Avgust(3) > September(14) > Oktober(8) > November(12) > December(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A BC ĆČD ĐE F G HIJ K L M N OP QRS Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov