O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 35)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Temni internet in kriptovalute

Patricij Maček, 13.6.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2019"Glavna lastnost temnega interneta je, da zagotavlja anonimnost," je uvodoma poudaril Zoran Kancler iz Uprave kriminalistične policije na posvetu z naslovom Virtualne valute in temačni splet (darknet), ki je potekal 18. aprila 2019 na Policijski akademiji v Tacnu pri Ljubljani. Dogodek je organiziralo Društvo kriminalistov Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Kje je naše prekrškovno pravo

dr. Zvonko Fišer, 13.6.2019

Prekrški

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 23/2019Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Prezrtje oškodovanke v kazenskem postopku

Avtor ni naveden, 15.6.2017

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2017Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je v prometni nesreči izgubila sina. Umrl je kot kolesar zaradi posledic poškodb, ki mu jih je povzročil vinjen voznik. V kazenskem postopku zoper povzročitelja prometne nesreče ji ni bila dana možnost, da bi uveljavljala odškodnino, postopek pa se je zaključil brez njene vednosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Univerzalna kazenska jurisdikcija

dr. Marko Rakovec, 9.6.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Rakovec, Pravna praksa, 23/2016Univerzalna jurisdikcija je institut mednarodnega kazenskega prava, ki kljub dolgotrajni razpravi še vedno zbuja veliko zanimanja in je predmet nasprotujočih si razprav. V zadnjem času je najbolj vidno hrvaško nasprotovanje srbskemu Zakonu o organizaciji in pristojnosti državnih organov v primeru vojnih hudodelstev, ki se navaja kot podlaga za izvajanje univerzalne jurisdikcije. Univerzalna jurisdikcija je običajno povezana tudi s sojenjem oziroma izročitvijo visokih državnih predstavnikov in prav takšen primer na podlagi že omenjenega srbskega zakona je bilo nedavno pridržanje bivšega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja v Sloveniji. Univerzalna jurisdikcija pa je vedno bolj aktualna tudi v državah Zahodne Evrope, ki so, še posebej v zadnjih mesecih, ciljne države za številne begunce oziroma migrante. Organi pregona teh držav se soočajo s kazenskimi ovadbami zoper nekatere izmed njih, da so v svojih državah izvora storili vojna hudodelstva. Namen tega prispevka je pojasniti teorijo in predstaviti dosedanjo prakso univerzalne kazenske jurisdikcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Kaznivo dejanje pranja denarja z vidika učinkovite prakse

mag. Andrej Ferlinc, 9.6.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 23/2016Kaznivo dejanje pranja denarja ni klasično kaznivo dejanje, ampak rezultat spremenjenih družbenih in ekonomskih razmer v zadnjih nekaj desetletjih. V tem času je prišlo do velikega tehnološkega napredka, hkrati pa tudi do rasti ilegalne ekonomije, ki je pranje denarja vselej skušala prikriti s pojmi normalnega poslovnega tveganja pridobitve dobička, pa čeprav na primer zgolj z navideznimi finančnimi posli brez kakršnegakoli gospodarskega učinka v realni ekonomiji. To je v številnih državah dalo moč kriminalnim združbam v povezavi s politiko in možnostjo podkupovanja oblastnih, policijskih in drugih vplivnih struktur, da so pridobivali posle in bili uspešnejši zgolj tisti, ki so si svojo konkurenčnost zagotovili s koruptivnimi posli na podlagi uporabe ali plasmaja umazanega denarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Lex Bavčar - pomisleki k neživljenjski rešitvi v predlogu novele ZIKS-1F

Hinko Jenull, 11.6.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Hinko Jenull, Pravna praksa, 23/2015Ni namen tega prispevka problematizirati izvrševanja kazni zapora v konkretni zadevi, o kateri odloča pristojno sodišče. Osebno ime v naslovu je samo prispodoba zakonodajnega pristopa, ki pod vplivom medijske histerije pravno ureditev prehitro in nedomišljeno prilagaja pričakovanju javnosti glede odločitve o posameznem obsojencu. Domnevnega zapleta tako nikoli ni mogoče rešiti, v vseh drugih primerih pa večkrat nastanejo le še dodatne težave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Pravna narava sklepa o sprejemu priznanja krivde

dr. Primož Gorkič, 11.6.2015

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 23/2015Če obdolženec na predobravnavnem naroku prizna krivdo po obtožbi, sodišče presodi, ali naj priznanje sprejme ali zavrne (drugi odstavek 285.c člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP). Narava sklepa o priznanju ali zavrnitvi krivde je zelo zanimiva. Ta sodna odločba se namreč upira klasifikacijam, ki jih teorija kazenskega procesnega prava uporablja pri pojasnjevanju narave sodnih odločb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - uporaba milejšega zakona - odločba o kazenski sankciji

Avtor ni naveden, 12.6.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2014Sodba I Ips 45162/2011-601, 13. marec 2013 (v zvezi z sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 45162/2011) URS - 14. in 28. člen ZKP - drugi in tretji odstavek 129.a člena, 4. točka 372. člena, prvi in drugi odstavek 420. člena KZ-1 - sedmi, osmi in enajsti odstavek 86. člena KZ-1B - 44. člen V
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Odločiti ali ne - pritožba zagovornika zoper sklep o priporu, ko je obdolženec na begu

dr. Saša Kmet, 12.6.2014

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 23/2014V zadnjem času sem imel priložnost opaziti nekaj ne tako redkih situacij v sodni praksi (omejujem se nanje in razprave namenoma ne širim na vse zamisljive podobne procesne položaje), ko zunajobravnavni senat okrožnega sodišča na podlagi prvega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz t. i. razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP odredi pripor zoper obdolženca, ki se skriva, je na begu ali je kako drugače nedosegljiv roki pravice. Zoper sklep o odreditvi pripora se pritoži obdolženčev zagovornik, ki je bil obdolžencu ob izdaji sklepa morebiti postavljen po uradni dolžnosti oziroma je bil angažiran že prej. Do tod vse lepo in prav, zaplete pa se ob vprašanju, ali bo stvarno pristojno sodišče druge stopnje o zagovornikovi pritožbi sploh odločalo. Vprašanje ni retorično, kar bi bilo sicer pričakovati, saj je odgovor v resnici skrb zbujajoč ter nesprejemljiv - odvisno, za katero višje sodišče v državi gre. Ravnanje sodišča, ki pritožb niti ne sprejme v obravnavo, odstopa od sodne prakse Vrhovnega in Ustavnega sodišča, iz več razlogov pa bi lahko bilo tudi ustavno sporno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Pravica do nedotakljivosti stanovanja - navzočnost prič pri hišni preiskavi brez odredbe

Avtor ni naveden, 13.6.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2013Pri hišni preiskavi brez odredbe, ki jo je med drugim mogoče opraviti v primeru, če imetnik stanovanja to želi (prvi odstavek 218. člena ZKP), je obvezna navzočnost dveh polnoletnih prič (drugi odstavek 218. člena ZKP). Njuna odsotnost je mogoča le ob pogojih iz tretjega odstavka 218. člena ZKP, razlogi za preiskavo brez navzočnosti prič pa morajo biti navedeni v zapisniku o preiskavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

ZOPNI - dve novi uredbi

Irena Vovk, 14.6.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2012Vlada je v skladu z 42. in 43. členom Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI; uporablja se od 30. maja) izdala dve uredbi, in sicer Uredbo o postopkih hrambe, upravljanja in prodaje premoženja nezakonitega izvora in Uredbo o spremembah Uredbe o evidencah na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora (obe sta objavljeni v Ur. l. RS, št. 43/12).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Ni milosti za tajkune

Andreja Tratnik, 16.6.2011

Kazenski postopek, Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 23/2011Brechtovo vprašanje, kaj je rop banke v primerjavi z njeno ustanovitvijo, je dobro ogledalo današnji družbi. Vsak dan izvemo za kakšen nov sporen posel, v katerem se operira s povprečnemu občanu nepredstavljivimi vsotami denarja. Za temi posli stojijo konkretne osebe, ki so imele od njih konkretne koristi. Tajkuni so v zadnjih nekaj letih preplavili Slovenijo. Z njimi pa imajo težave tudi naši severni sosedi, po katerih se tako radi zgledujemo. Le da je - vsaj tako kaže primer Elsner proti Avstriji - sistem tam do njih bolj neusmiljen. In očitno učinkovitejši: nacionalna sodišča pritoževanju pritožnika niso popustila in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) jim je pritrdilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Odmera enotne kazni

Boštjan Polegek, 16.6.2011

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 23/2011Kazenski zakonik (KZ-1) z določitvijo pravil za izrek enotne kazni v primeru steka kaznivih dejanj, razen v primerih absorbcije vseh določenih kazni po najvišji od njih in v primeru kumulacije posameznih kazni, ne predpisuje, kako visoka naj bo izrečena enotna kazen, temveč določa le spodnjo in zgornjo mejo enotne kazni. Ti navadno sodišču omogočata razmeroma širok manevrski prostor, ko po aperacijskem načelu odloča, ali naj storilcu več kaznivih dejanj izreče višjo ali nižjo kazen, in zahtevata dodaten miselni proces po odmeri kazni za posamezno kaznivo dejanje v sistemu relativno predpisanih kazni. Glede na dejstvo, da je asperacija osnovni sistem odmere kazni zapora v primeru steka kaznivih dejanj, pri izrekanju enotne kazni tako tehničnemu izračunu njenega okvira običajno sledi tudi vrednotenje upoštevnih okoliščin, ki naj vplivajo na višino izrečene kazni, razen kadar višina posameznih kazni ob upoštevanju zakonskih določb o odmeri enotne kazni omogoča le izrek točno določene enotne kazni. V tem pogledu lahko govorimo o odmeri enotne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - odgovornost odgovorne osebe

Avtor ni naveden, 16.6.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2011Glede na akcesornost odgovornosti pravne osebe pravna oseba odgovarja za ravnanje vsake druge osebe, ne le odgovorne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄23

Forenzična bolnišnica

mag. Barbara Nerat, 10.6.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Barbara Nerat, Pravna praksa, 23/2010mag. pravnih znanosti, doktorska kandidatka na PF Univerze v Ljubljani, okrajna sodnica na Kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄23

(Ne)potrebnost stranskih žrtev pri zakonitih posegih v (tele)komunikacijsko zasebnost

mag. Janez Žirovnik, 10.6.2010

Kazenski postopek

mag. Janez Žirovnik, Pravna praksa, 23/2010V Sloveniji se vsake toliko časa zgodi nekaj, kar najprej razburi neposredno udeležene akterje, potem pa še slovensko javnost, ki se sprašuje, ali je ustavna določba o tem, da je Slovenija pravna država, le (še) prazna črka na papirju. Zadnji tak dogodek je bila odmevna akcija v zvezi s sumi kaznivi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄23

Zakaj reforma KZ-1?

mag. Katarina Krapež, 11.6.2009

Kazenski postopek

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 23/2009"Z novim KZ-1 naj bi se - po trditvah snovalcev zakona - iz zakonika odstranilo ideološke ostanke s preteklosti, zlasti moralne vrednote, ki vanj ne sodijo. Vendar, ali nismo dobili le stare institute v novi preobleki?" je bil na predavanju, ki ga je 4. junija organiziralo Pravniško društvo Ljubljan...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

Dokazni standardi - žalostno neurejeno področje?

Janko Marinko, 12.6.2008

Kazenski postopek

Janko Marinko, Janko Marinko, Pravna praksa, 23/2008"Dokazni standardi so žalostno neurejeno področje naše pravne ureditve. Naš zakon pozna tri dokazne standarde ..., pa še ti so v praksi žal vsebinsko povsem izpraznjeni."1 "Nizka raven pravne kulture prispeva k temu, da udeleženci kazenskega postopka ne vlagajo pravnih sredstev zoper odločitve, ki s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

Izbris pogojne obsodbe po storitvi novega kaznivega dejanja

Boštjan Polegek, 12.6.2008

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Boštjan Polegek, Pravna praksa, 23/2008Med Ministrstvom za pravosodje Republike Slovenije in kazenskim oddelkom Okrožnega sodišča v Mariboru že dalj časa traja spor v zvezi z razlago predpisov o zakonski rehabilitaciji oseb, ki jim je bila izrečena pogojna obsodba, pa so bili pred izbrisom slednje iz kazenske evidence obsojeni zaradi nov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄23

Spoznavni vidik policijske diskrecije

mag. Bećir Kečanović, 14.6.2007

Uprava, Kazenski postopek

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 23/2007mag. pravnih znanosti, pomočnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije RS O policijski diskreciji smo v Pravni praksi že pisali. V tem sestavku se vprašanja diskrecije lotevam z vidika spoznavnega procesa. Na seminarjih preiskovalnih sodnikov me vedno znova prijetno preseneti dovzetno...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄23

Hora legalis na »horuk«?

Tilen Šućur, 14.6.2007

Prekrški, Splošni državni akti, simboli in prazniki

Tilen Šućur, Pravna praksa, 23/2007Tilen Šućur, študenta PF Univerze v Ljubljani Članek temelji na seminarski nalogi, ki sta jo avtorja na PF Univerze v Ljubljani napisala pod mentorstvom as. mag. Andraža Terška. Določba 2. člena Ustave RS ustvarja upravičena pričakovanja, da Slovenija kot socialna država skrbi za »dobrobi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄23

Dokazne prepovedi

Avtor ni naveden, 14.6.2007

Kazenski postopek

, Pravna praksa, 23/2007Sodba I Ips 65/2005 z dne 18. 1. 2007 (v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru K 356/2003 in sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Kp 443/2004) ZKP - drugi odstavek 18. člena, drugi in tretji odstavek 148. člena ter 8. točka prvega odstavka 371. člena Dokazne prepovedi Sodba se ne sme...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄23

Kumulacija odgovornosti odgovorne in pravne osebe za prekršek

dr. Liljana Selinšek, 22.6.2006

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 23/2006Na nedavnih prvih dnevih prekrškovnega prava je bilo med drugim izpostavljeno vprašanje, ali je mogoče odgovorno osebo spoznati za odgovorno za prekršek, ne da bi se hkrati za ta prekršek obravnavala in spoznala za odgovorno tudi pravna oseba, od katere odgovorna oseba prihaja. Z drugimi besedami: a...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄23

MiFID in razvrščanje strank (client categorisation)1

Gregor Strehovec, 22.6.2006

Prekrški

Gregor Strehovec, Pravna praksa, 23/2006Če ste med tistimi, ki ob omembi izraza Basel 2 ne vzamete najprej zemljevida v roke in s prstom vneto iščete, kje se nahaja »brat dvojček« znanega mesta v Švici, ali pa ob omembi kratice MRSP ne pomislite najprej na Mar Res Spet Pomembno, potem imam za vas nov izziv - MiFID. Sam sem, ob prvem sreča...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄23

AZIL: Protizakonit odvzem prostosti

Andreja Mrak, 9.6.2005

Tujci, Kazenski postopek

Andreja Mrak, Pravna praksa, 23/2005Zadnji dan marca 2005 so vrata predsprejemnih prostorov azilnega doma v Ljubljani, v katere so pripeljane osebe, ki so zaprosile za azil oziroma izrazile namen za podajo vloge za azil, zaklenili. Osebam, zaprtim v predsprejemnih prostorih azilnega doma, je dovoljeno enourno gibanje po ograjenem dvor...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

2019(2) 2017(1) 2016(2) 2015(2)
2014(2) 2013(1) 2012(1) 2011(3)
2010(2) 2009(1) 2008(2) 2007(3)
2006(2) 2005(2) 2004(3) 2002(3)
1997(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

ABCĆČDĐEF G HIJ K L M N OP QR S Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov