O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 25)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Zatajitev postopkovne pravičnosti

Jaka Pengov, 30.5.2013

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 21/2013Če prosto po Nietzscheju povzamem, da je bistvo prava postopek, hkrati pa sledim znameniti krilatici filozofije prava 20. stoletja, po kateri je pravo kulturni pojav, ki služi pravičnosti, lahko v aristotelovskem duhu sklenem, da se pravičnost prava in pravnega postopka kaže predvsem na posamičnih, nemalokrat banalnih primerih vsakdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Odvzem prostosti v postopku ugotavljanja dolžnikovega premoženja

mag. Mojca Strašek Dodig, 30.5.2013

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

mag. Mojca Strašek-Dodig, Pravna praksa, 21/2013Ustavno sodišče RS je že odločilo, da pri odvzemu prostosti v okviru izvršilnega postopka zaradi ravnanj dolžnika, ki se ne odziva na pozive sodišča za predložitev seznama svojega premoženja in ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ne gre za sankcijo, ki bi imela kaznovalni namen, ampak za poskus vplivati na njegovo voljo, naj opravi oziroma opusti ravnanja, ki preprečujejo učinkovito varstvo upnika. Poseg v pravico do osebne svobode je v tem primeru sorazmeren s ciljem zagotovitve učinkovite uresničitve pravice do sodnega varstva. Ravnanja dolžnika, ki zavestno noče izpolniti tistega, kar mu sodna odločba nalaga, na ustavnopravni ravni ni treba zavarovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Pojem skrajne sile v pravu

dr. Andrej Ferlinc, 30.5.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 21/2013Institut skrajne sile je v pravni teoriji predmet številnih razprav in pri študiju kazenskega prava sodi med abecedo proučevanja temeljnih institutov. Toliko bolj je zato opaziti razkorak med praktično uporabnostjo tega instituta in teorijo, saj se večina sodnikov in tožilcev kljub dolgoletni praksi še nikoli ni srečala s primeri, v katerih bi lahko preverili njegovo uporabnost. V kriznih razmerah pa bi lahko institut skrajne sile vendarle pridobil na svoji aktualnosti, če bi ga smeli uporabiti tudi na področju gospodarskega poslovanja. Seveda pa bi potem morali na drugačen način upoštevati nekaj temeljnih elementov, ki jih teorija šteje kot bistvene za ta pravni institut. Nekaj primerjalnopravnih izhodišč je že znanih: tukaj je morda treba opozoriti na avstrijskega avtorja Dithelma Kienapfla, ki je že pred časom opozoril, da kot problem obstaja tudi t. i. gospodarska skrajna sila (nem. wirtschaftlicher Notstand). V normalnih gospodarskih razmerah naj ne bi imela posebnih učinkov, češ da vsak, ki se loti gospodarske dejavnosti, mora prevzeti tudi tveganja takega poslovanja in ravnati v skladu z dolžnostmi, ki jih določajo predpisi. Toda položaj v razmerah gospodarske krize je lahko povsem drugačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Ugotavljanje alkoholiziranosti poklicnih voznikov

mag. Nataša Belopavlovič, 30.5.2013

Prekrški, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 21/2013Smo podjetje za prevoz potnikov v cestnem prometu. Naši vozniki v času opravljanja dela ne smejo imeti v krvi alkohola (0,00 mg alkohola/l izdihanega zraka). V ta namen jih pooblaščene osebe v skladu s sprejetim pravilnikom o ugotavljanju alkoholiziranosti občasno preventivno kontrolirajo. V pravilniku je določeno, da se poleg ugotavljanja alkoholiziranosti z alkotestom ta lahko preverja tudi na druge načine (zaznavanje motenj v obnašanju, zadah itd.). Pri majhnih količinah alkohola pa ti načini niso učinkoviti. Podjetje ne sme dovoliti vožnje vozniku, če ima ta več kot 0,00 alkohola v krvi ali pa je pri preventivni kontroli na primer odklonil alkotest. • Ali lahko v pravilniku o ugotavljanju alkoholiziranosti, da se izognemo množičnemu odklanjanju alkotesta, določimo, da je tudi odklonitev alkotesta hujša kršitev delovnih obveznosti zaposlenega?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄21

Kaznivo dejanje grdega ravnanja

Avtor ni naveden, 27.5.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/2010Črtanja kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja iz Kazenskega zakonika ni mogoče opredeliti kot dekriminacije takega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄21

Kaznivo dejanje opustitve pomoči: Vprašanje posledice in vzročne zveze

dr. Matjaž Ambrož, 27.5.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 21/2010Vzemimo za izhodišče naslednje dejansko stanje iz novejše slovenske sodne prakse. Obdolženca in oškodovanec so bili na martinovanju, kjer so vsi trije popili veliko alkohola. Močno vinjeni oškodovanec je izgubil ravnotežje in padel po stopnicah, pri čemer je utrpel hude poškodbe glave in možganov (o...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄21

Vročanje in izvrševanje sodb ter sklepov po zahtevah za sodno varstvo z odmero sodnih taks

Kovač Polona, Orel Nuša, Čas Petra, 28.5.2009

Upravni postopek in upravne takse, Prekrški

Petra Čas, Nuša Orel, Polona Kovač, Nuša Orel, Pravna praksa, 21/2009Vročanje je eno najpomembnejših procesnih dejanj, saj je praviloma pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja, ki ga organ, ki postopek vodi, posreduje drugim udeležencem v postopku. Zato je pravilnost postopanja akterjev pri vročanju zelo pomembna, saj ob bistvenih napakah pri vročanju ne pride do p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄21

Položaj oškodovanca v predlogu ZKP-1

Sabina Zgaga, 29.5.2008

Kazenski postopek

Sabina Zgaga, Sabina Zgaga, Pravna praksa, 21/2008Oškodovanec lahko ima v našem kazenskem postopku različne vloge: lahko je zasebni tožilec, oškodovanec kot tožilec (tudi subsidiarni kazenski pregon) ali zgolj oškodovanec. Glede na različen procesni položaj se razlikujejo tudi pravice, ki jih ima v teh položajih. V nadaljevanju govorim o položaju, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄21

Preprečitev preiskovanja sumov kaznivih dejanj

Grega Kordež, 29.5.2008

Kazenski postopek, Uprava

Grega Kordež, Grega Kordež, Pravna praksa, 21/2008Načelno mnenje št. 133, 14. maja 2008
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄21

Sprememba obtožnice v kazenskem postopku

mag. Damijan Florjančič, 31.5.2007

Kazenski postopek

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 21/2007mag. pravnih znanosti, višji sodnik, dodeljen na Ministrstvo za pravosodje RS Čeprav je bilo mogoče pričakovati, da bodo ustavne odločbe v zvezi z dopustnostjo in obsegom dopustnosti spreminjanja obtožnice na glavni obravnavi povzročile korenitejši zasuk v sodni praksi rednih sodišč v smislu n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄21

Z zakonodajnim eksperimentom do boljših rešitev

dr. Alenka Šelih, 8.6.2006

Državni zbor in državni svet, Prekrški

dr. Alenka Šelih, Pravna praksa, 21/2006Morda lahko rečemo, da je bilo lansko leto v znamenju prekrškovnega prava: 1. januarja 2005 je začel veljati novi zakon o prekrških, ki so ga vsi težko in dolgo čakali, do danes je bil že trikrat spremenjen, menda pa se napoveduje še ena sprememba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄21

Prekrškovno pravo

Boštjan Koritnik, 8.6.2006

Prekrški

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 21/2006Sistem IUS-INFO PREKRŠKI (www.ius-software.si/prekrski) je osrednje informacijsko mesto za področje prekrškov, saj omogoča celovit pregled na enem mestu zbranih predpisov, povezanih s sodno prakso in strokovno literaturo. Kot so pojasnili pri družbi Ius Software, sta ključni prednosti nove storitve ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄21

Preložitev glavne obravnave – odsotnost zagovornika obdolženca

Avtor ni naveden, 8.6.2006

Kazenski postopek

, Pravna praksa, 21/2006Sodba I Ips 85/2005 z dne 23. 3. 2006 (v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 729/2001 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 739/2004) ZKP – prvi in drugi odstavek 439. člena Če obdolženec pooblasti zagovornika po tem, ko je bil že določen datum za glavno obravnavo, je stvar ob...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄21

Kaznivo dejanje genocida

Matevž Pezdirc, 8.6.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Matevž Pezdirc, Pravna praksa, 21/2006Izraženo mnenje je avtorjevo in ne kaže stališč Ministrstva za pravosodje RS ali Vlade RS. Beseda genocid se v zadnjem času v javnih občilih pojavlja skoraj vsak dan. Lahko jo zasledimo v povezavi z aretacijo Ratka Mladića in Radovana Karadžića za pokol v Srebrenici in druga hudodelstva v Bosni, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄21

Prvi Dnevi prekrškovnega prava

Boštjan Koritnik, 8.6.2006

Prekrški

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 21/2006»Slovenci najraje ne plačamo, če nas kdo v to ne prisili,« je ob predstavitvi slovenske sodne prakse izrekanja uklonilnega zapora pojasnila sodnica za prekrške v Mariboru Suzana Gril. Slednja je bila ena od 25 strokovnjakov, ki so 26. in 27. maja sodelovali na 1. Dnevih prekrškovnega prava v Portoro...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄21

MKS: Pričevanje po videokonferenčni povezavi

Dean Zagorac, 12.6.2003

Kazenski postopek

Dean Zagorac, Pravna praksa, 21/2003Iz prakse mednarodnih kazenskih sodišč (XVII) Odvetniki prvega obdolženca pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (v nadaljevanju MKSJ) Duška Tadi}a so ob pripravi obrambe trčili ob razmeroma veliko težavo: posamezniki, ki bi lahko potrdili obdolženčev alibi ali pa ponudili za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄21

Kazenski postopek: Obstoj preiskovalnega sodnika

Andrej Ferlinc, 13.6.2002

Sodišča, Kazenski postopek

Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 21/2002Nekaj argumentov in nasprotnih argumentov Vsak, ki želi o isti stvari nanizati argumente in nasprotne argumente, je lahko deležen prav takšnega očitka, kakor ga nekateri brez večjih pomislekov naslavljajo na preiskovalnega sodnika. Očitajo mu namreč ambivalentnost njegove vloge v kazenskem postop...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄21

Mladi pravniki: Prvi kongres mladih penalistov

Blaž Kovačič, 12.7.2001

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Blaž Kovačič, Pravna praksa, 21/2001Mednarodno združenje za kazensko pravo Od 14. do 20. junija letos je v Notu na Siciliji potekal prvi mednarodni kongres sekcije mladih penalistov v okviru Mednarodnega združenja za kazensko pravo (Association Internationale de Droit Penal - AIDP), ki so ga skupaj organizirali omenjeno združenje, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄21

Kazensko pravo - nedoločeni pravni pojmi

Avtor ni naveden, 29.10.1998

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

, Pravna praksa, 21/1998Prvi odstavek 28. člena ustave določa, da ne sme biti nihče kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Navedeno ustavno načelo med drugim določa, da mora biti dejansko stanje prepovedanega dejanja v zakonu opisano i...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄21

Prekršek po zakonu o prometnem davku - obvezen odvzem motornega vozila

Avtor ni naveden, 29.10.1998

Prekrški, Druge davščine in olajšave

, Pravna praksa, 21/19981. Tretji odstavek 68. člena in drugi odstavek 72. člena zakona o prometnem davku se v delu, ki se nanaša na odvzem motornega vozila ( tovornjaka, osebnega avtomobila idr.), traktorja, plovila ali drugega motorja, s katerim je bilo storjeno dejanje iz 6. točke prvega odstavka 68. člena oziroma iz 4....
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄21

Hišna preiskava in ustavne svoboščine

dr. Janez Šinkovec, 29.10.1998

Človekove pravice, Kazenski postopek

dr. Janez Šinkovec, Pravna praksa, 21/1998V zadnjem času se pojavljajo številne vesti o opravljenih hišnih preiskavah, neredko nastajajo dvomi o spoštovanju ustavnih pravic prizadetih. Ker menim, da je čas za razčiščevanje spornih vprašanj, navajam nekaj lastnih misli ter poglede iz tuje sodne prakse in literature. Ustavna in zakonska iz...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄21

"Športni pravilnik" Avto moto zveze Slovenije

dr. Damjan Korošec, 29.10.1998

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Šport in organizacije

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 21/1998Krivdna kaznovalna odgovornost za disciplinski prestopek "namernega oviranja drugih voznikov na progi" po 2. točki V. oddelka Kaznovalnopravna normiranost športa je iz različnih vzrokov med teoretično bolj zanimivimi področji prava. Pri športu gre za človekovo dejavnost, ki nekako po naravi stvar...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄21

Gospodarski kriminal: Klasični in novi elementi pri poslovnih goljufijah

Andrej Ferlinc, 30.10.1997

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 21/1997Kaznivo dejanje goljufije je pravzaprav skozi ves razvoj kazenskega prava sodilo v "klasični repertoar" obravnavanja pred sodišči v večini sodobnih držav. Takojšnja prepoznavnost kaznivega dejanja z njegovimi bistvenimi zakonskimi znaki vred goljufijo tudi nedvomno uvršča med t. i. "mala in se", to ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄21

Protiteroristična zakonodaja - nujna tudi v Sloveniji?

Bećir Kečanović, 16.11.1995

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Bećir Kečanović, Pravna praksa, 21/1995Ob zaskrbljujočem porastu terorizma, ki se iz ostalih delov sveta vedno bolj prenaša tudi v Evropo je povsem razumljivo, da je vedno več evropskih držav, ki v svoje pravne sisteme uvajajo posebne protiteroristične norme. Civilizirana družba se namreč zaveda, da tisti ki ubijajo nedolžne ljudi in pov...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄21

Pripor zaradi ponovitvene nevarnosti

Avtor ni naveden, 16.11.1995

Kazenski postopek

, Pravna praksa, 21/19951. Pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka drugega odstavka 201. člena zakona o kazenskem postopku) je mogoče odrediti šele, ko tudi osebnost obdolženca, okolje in razmere, v katerih živi, in njegovo dosedanje življenje omogočajo zanesljiv konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti p...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 21

Leto objave

2013(4) 2010(2) 2009(1) 2008(2)
2007(1) 2006(5) 2003(1) 2002(1)
2001(1) 1998(4) 1997(1) 1995(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČ D ĐEF GHIJK LMNO P QRS Š TUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov