O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 27)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Prošnja za odlog kazni zapora in odločitev sodišča po dnevu začetka prestajanja kazni po pozivu

dr. Nana Weber, 3.10.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 37/2019Dobil sem poziv na prestajanje kazni zapora, v katerem je navedeno, da se moram v zaporu oglasiti 30. septembra 2019. V pozivu tudi piše, da lahko dam prošnjo za odlog, če so podani zakonski razlogi, to prošnjo pa je treba dati v treh dneh od vročitve poziva. • Če sodišče o moji prošnji do dneva, ki je naveden v pozivu, ne bo odločilo, ali moram oditi na prestajanje zaporne kazni? • Če ne odidem, ali me bodo prisilno privedli?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Uporaba teorije o realizaciji pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku

mag. Luka Vavken, 3.10.2019

Kazenski postopek, Obligacije

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 37/2019Temeljni cilj kazenskega postopka je krive obsoditi, nedolžne oprostiti in obdolžencu zagotoviti pošteno sojenje. Kazenski postopek zato kljub vedno večjemu poudarjanju vloge žrtev kaznivih dejanj v zadnjih spremembah slovenskega kazenskega postopnika v prvi vrsti ne sme postati sredstvo za učinkovitejše, enostavnejše - za oškodovanca, ki breme dokazovanja in stroškov postopka preloži na državnega tožilca, pa predvsem ne cenejše sredstvo za poplačilo tistega, kar bi sicer lahko dosegel v pravdnem postopku. To je nenazadnje mogoče med vrsticami razbrati tudi iz razlogov serije nedavno sprejetih odločb Vrhovnega sodišča, ki se nanašajo na kaznivo dejanje poslovne goljufije. Iz njih je razvidno stališče, da mora biti preslepitveni namen v opisu kaznivega dejanja določno konkretiziran, saj je ravno to tisti element (diferencia specifica), ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti. Kljub temu ostaja odločanje o premoženjskopravnem zahtevku trdno zasidrano v naši pozitivnopravni ureditvi in sodni praksi. Pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku morajo "kazenski sodniki" uporabiti vsa pravila civilnega prava, enako kot bi jih uporabili njihovi "civilni" kolegi. Tudi zelo specifična in dogmatično zahtevna. Eno takšnih je zagotovo uporaba teorije o realizaciji, o kateri bo tekla beseda v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Vzpon in padec drugega odstavka 508. člena ZKP ter pridruženo vprašanje

Leon Recek, 25.9.2014

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 37/2014Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-L) je bil črtan drugi odstavek 508. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Gre za pomembno novost, ki je iz ureditve zakonske rehabilitacije izločila dvoumno in razlagalno težavno določilo. Vendar to ni bil edini interpretacijski problem v ureditvi zakonske rehabilitacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do zakonitega sodnika - pritožbena obravnava

Avtor ni naveden, 26.9.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2013Sodba I Ips 51216/2010-110, 18. julij 2013 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 51216/2010) URS - 23. člen EKČP - 6. člen ZS - 14. člen Sodni red - 160. člen ZKP - 1. točka prvega odstavka 371. člena, 379. in 403. člen Obsojenčeva pravica do zakonitega sodnika je kršena, če o pritožb
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine v KZ-1 (po noveli KZ-1B)

mag. Damijan Florjančič, 27.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 37/2012Posebno, dvaintrideseto poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1), namenjeno kaznivim dejanjem zoper okolje, prostor in naravne dobrine, jasno kaže na pomen in potrebo tudi kazenskopravnega varstva okolja. Varstvo okolja se sicer primarno zagotavlja s civilnopravnimi in upravnimi predpisi, vendar se je izkazalo, da v primerih dejanj, ki posebej ogrožajo, obremenjujejo, poškodujejo ali uničujejo okolje, ukrepi, predvideni na teh pravnih področjih, niso dovolj. Uveljavilo se je prepričanje, da je za učinkovito varstvo okolja nujno vpeljati tudi kazenskopravno sankcioniranje, ki se na tem področju tudi na mednarodni ravni vse bolj širi na različna področja človekovih dejavnosti in dobiva vse bolj dodelano podobo celovitega pristopa. Odraz tega je posebno, sistematično urejanje kaznivih dejanj s področja varstva okolja v različnih državah na način njihovega opredeljevanja v posebnem delu kazenskih zakonov (na primer v Nemčiji in Avstriji) ali v posebnih, le temu področju namenjenih zakonih (na primer v Veliki Britaniji).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Postopek o prekrških z najnovejšo sodno prakso

Čas Petra, Orel Nuša, 27.9.2012

Prekrški

meg. Petra Čas, mag. Nuša Orel, Pravna praksa, 37/2012Zakon o prekrških (ZP-1) je v slabih sedmih letih od uveljavitve doživel kar sedem večjih ali manjših zakonodajnih posegov. Pogosti zakonodajni posegi, pomanjkljivo izobraževanje, (pre)široka mreža sodišč, ki odločajo o zahtevah za sodno varstvo, so, kot se zdi, poglavitni razlogi za to, da se sodna praksa na tem področju nikakor ne uspe ustaliti. Še najbolj zaskrbljujoče pa je, da je večini pooblaščenih uradnih oseb, ki odločajo v postopku o prekršku, sodna praksa, kolikor je vendarle je, skoraj nedostopna ali pa se z odločitvami Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča, ki so pomembne za pravilno uporabo določb ZP-1, seznanijo razmeroma pozno. Slednje žal velja tudi za sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Drobitev predpisov ali njihova simbiotična združitev?

dr. Marko Pavliha, 29.9.2011

Prekrški

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 37/2011Slovenski pravniki smo svojevrsten ceh, saj se njegovi člani in članice praviloma ne strinjamo o ničemer, tem raje pa se cinično grajamo, če nas je le kdo pripravljen gledati, poslušati, brati in po možnosti plačati, prenašati pa nas tako ali tako skoraj nihče ne mara. Kakopak ni nič narobe z dobrohotno kritiko, neetično in neokusno pa je bodisi ignoriranje mnenja in sporočila koga drugega ali pa šentflorjansko skoparjenje s pohvalo, še zlasti do mlajših kolegic in kolegov, ki jih tako že na začetku kariere demotiviramo in jim odpihnemo osvežujoč veter iz napetih jader.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Korupcija v kazenski in protikorupcijski zakonodaji

dr. Liljana Selinšek, 29.9.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 37/2011Korupcija je danes široko teoretično obravnavan pojem, pereč globalni problem in težko obvladljiv pojav na ravni odkrivanja, pregona in sojenja. Zaradi slednjega jo je razmeroma težko tudi uspešno preprečevati. Države se s korupcijo spopadajo na različne načine, ki jih skušajo vsaj na osnovni ravni vzpostaviti in/ali poenotiti mednarodni dokumenti s področja boja zoper korupcijo, povsod pa so temeljni parametri uspešnega preganjanja in preprečevanja korupcije zapisani v zakonih oziroma drugih pravnih aktih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄37

Nedovoljen dokaz - izjava privilegirane priče, dana zunaj kazenskega postopka

Avtor ni naveden, 23.9.2010

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄37

Kaznivo dejanje ponarejanja znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži - blagovna znamka

Avtor ni naveden, 23.9.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄37

Za pravno varstvo "zakon spoštujočih državljanov"

Stanislav Pintar, 23.9.2010

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

Stanislav Pintar, Pravna praksa, 37/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄37

Kriminalitetna politika med človekovimi pravicami in učinkovitim nadzorom kriminalitete (2.)

Jan Jeram, 24.9.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Jan Jeram, Pravna praksa, 37/2009Med 9. in 12. septembrom je v Ljubljani potekala 9. letna konferenca Evropskega kriminološkega združenja. O rdeči niti konference, ki se je pletla okoli iskanja primernega ravnotežja med učinkovitostjo nadzora kriminalitete ter trdno zaščito človekovih pravic, smo podrobno pisali v prejšnji številki...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄37

Zavarovalniška goljufija - poskus - pripravljalno dejanje

Avtor ni naveden, 24.9.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2009V drugem odstavku 211. člena KZ-1 je inkriminirana faza ravnanj pred izvršitvijo oziroma začetkom izvrševanja zakonskih znakov goljufije, če je le izkazan namen pridobitve protipravne premoženjske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄37

Rok za pravnomočno končanje postopka nove razsoje po ZKP

Avtor ni naveden, 25.9.2008

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2008Odločba US RS, št. U-I-25/07 z dne 18. septembra 2008, objavljena v Ur. l. RS, št. 89/08 Člen 112 Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 63/94, 70/94 - popr., 23/99, 40/04 in 95/04 - UPB) ni v neskladju z Ustavo. Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/94, 70/94 - popr., 72/98, 6/99, 66/2000, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄37

Sprememba obtožnice - pravica do obrambe

Avtor ni naveden, 25.9.2008

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2008Državni tožilec sme spremeniti obtožnico tudi na podlagi drugačnega spoznanja glede dejanskega stanja, kot ga je imel ob vložitvi obtožnice in ne le zaradi spremenjenega dejanskega stanja na podlagi novih, na glavni obravnavi izvedenih dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄37

Kaznivo dejanje agresije v KZ-1 in kdo je lahko storilec

Sabina Zgaga, 25.9.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Sabina Zgaga, Sabina Zgaga, Pravna praksa, 37/2008Novi Kazenski zakonik (KZ-1) drugače kot veljavni KZ prinaša novo kaznivo dejanje agresije. Ob tem se postavlja vprašanje, kje je mogoče najti mednarodnopravno opredelitev agresije, na katero se sklicuje KZ-1 v 103. členu. Menim, da je ureditev v KZ-1 klasični lex incerta, saj danes v mednarodnem (k...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄37

Mobing v slovenski zakonodaji

Maja Potočnik, 25.9.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Maja Potočnik, Ana Lešnik, Ana Lešnik, Pravna praksa, 37/2008Mobing je sistematično in dlje časa trajajoče slabo ravnanje s podrejenimi, sodelavci ali nadrejenimi. Nobeno delovno okolje samo po sebi ni varno pred ravnanji posameznikov, ki sodelavcu - ne glede na hierarhični položaj - onemogočajo vestno opravljanje dela, osebnostni in profesionalni razvoj ali ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄37

Neupravičena proizvodnja in promet z mamili - hudodelska združba

Avtor ni naveden, 27.9.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

, Pravna praksa, 37/2007Sodba I Ips 395/2006, 17. maj 2007 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 23/2006) KZ - drugi odstavek 196. člena in 297. člen Hudodelsko združbo kot kvalifikatorno okoliščino po drugem odstavku 196. člena KZ povezujejo naslednji elementi: 1. najmanj tri osebe; 2. njihova poveza...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄37

Posnetek govora na avdiokaseti - nedovoljen dokaz

Avtor ni naveden, 27.9.2007

Kazenski postopek

, Pravna praksa, 37/2007Sodba I Ips 421/2006, 28. junij 2007 (v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 289/2001) ZKP - 8. točka prvega odstavka 371. člena Vsebina avdiokasete, na kateri je obsojenčev govor (glas), posnet po predvajanem opozorilu telefonske tajnice o odsotnosti klicanega in možnosti, da po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄37

Vloga pooblaščenca otrok žrtev kaznivih dejanj

Kristina Božič, 28.9.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Kristina Božič, Pravna praksa, 37/2006Prav dejstvo, da pogosto pride do sekundarne viktimizacije žrtev v kazenskem postopku, je pripeljalo tudi do pravnega instituta pooblaščenca otrok žrtev kaznivih dejanj.1 Dne 15. septembra je bil na PF Univerze v Ljubljani prvi strokovni posvet o njihovi vlogi danes, problemih in izzivih, s katerimi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄37

Procesni pogoji za nujna preiskovalna dejanja – znani ali neznani storilec

Avtor ni naveden, 28.9.2006

Kazenski postopek

, Pravna praksa, 37/2006Sodba in sklep I Ips 198/2004 z dne 8. 6. 2006 (v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju K 93/2002 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 1000/2003) ZKP - prvi odstavek 165. člena Storilec ni več neznan, ko je policijska preiskava že skoncentrirana na določeno osebo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄37

Prvi bis in idem v Angliji

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 28.9.2006

Kazenski postopek

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 37/2006V začetku septembra se je v Angliji končalo sojenje, ki ga označujejo kot mejnik v angleški pravni zgodovini1 in ki nedvomno zasluži pozornost vseh drugih članic EU, čeprav imajo različne pravne tradicije: prvič je bil obsojen nekdo, ki je bil za isto dejanje pred tem pravnomočno že oproščen obtožbe...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄37

Pomanjkanje poguma pri odločitvi o pobudi za oceno ustavnosti ZENPP

dr. Blaž Kovačič, 28.9.2006

Ustavno sodišče, Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič, Pravna praksa, 37/2006Ustavno sodišče je pred nedavnim zavrglo pobudo za oceno ustavnosti zakona o evropskem nalogu za prijetje in predajo1 z obrazložitvijo, da pobudnik nima več pravnega interesa, saj je bil med odločanjem o pobudi že izročen Republiki Italiji v skladu z določbami tega zakona.2 Taka odločitev sama po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄37

Storilec kaznivega dejanja

Nataša Skubic, 28.9.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 37/2006Storilec kaznivega dejanja je tisti, ki s storitvijo ali opustitvijo povzroči nastanek prepovedane posledice. Za kazensko pravo je bistveno razlikovanje med storilcem kot fizičnim povzročiteljem prepovedane posledice in kazensko odgovornim storilcem, torej tistim, ki je prišteven in kriv. Dr. Bavcon...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄37

Omejevalni ukrep prepovedi približevanja – nujna zadeva v skladu z ZS?

dr. Blaž Kovačič, 22.9.2005

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič, Pravna praksa, 37/2005Po pravkar končanih sodnih počitnicah se je v sodni praksi postavilo naslednje vprašanje: ali je kazenska zadeva, v kateri je bil obdolžencu izrečen omejevalni ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi po 195.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP), res nujna zadeva v skladu z določ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 37

Leto objave

2019(2) 2014(1) 2013(1) 2012(2)
2011(2) 2010(3) 2009(2) 2008(4)
2007(2) 2006(5) 2005(1) 2004(1)
2001(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

AB CĆČ DĐEF GHIJ K LM NO P QR S ŠTUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov