Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2018⁄5	Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo dr. Vid Jakulin, 1.2.2018 Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2018Konec decembra leta 2017 je izšel komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Tako smo po petnajstih letih dočakali izid novega komentarja posebnega dela kazenskega zakonika, saj so izvodi komentarja posebnega dela, ki ga je leta 2002 izdal isti avtor, že davno pošli. Ob tem je treba izpostaviti, da je to prvi komentar novega KZ-1, ki je začel veljati prvega novembra leta 2008.
Pravna praksa, 2018⁄5	Kaznivo dejanje agresije in amandmaji Rimskega statuta Andreja Friškovec, 1.2.2018 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Andreja Friškovec, Pravna praksa, 5/2018Maraton diplomatskih pogajanj na 16. zasedanju skupščine držav pogodbenic k Rimskemu statutu v New Yorku je prinesel dve novi zgodovinski odločitvi - aktivacijo sodne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (Sodišče) nad kaznivim dejanjem agresije in razširitev opredelitve vojnih zločinov iz 8. člena Rimskega statuta na pobudo Kraljevine Belgije.
Pravna praksa, 2018⁄5	Redefinicija kazenskega pregona z Avtentično razlago ZKP Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2018 Kazenski postopek
	Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 5/2018Državni zbor je z Avtentično razlago določb ZKP o pogojih za uničenje gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, povedal, da je "rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok". Gradivo se po tej razlagi ne uniči in lahko postane dokaz v postopku, tudi če zahtevo za preiskavo, obtožnico ali obtožni predlog državni tožilec vloži po poteku dveh let, "če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon". Bistvena podmena sprejete Avtentične razlage je, da kazenski pregon v času izvajanja omenjenih ukrepov, kar je praviloma v predkazenskem postopku, že teče in da lahko po prenehanju izvajanja ukrepov državni tožilec konkludentno izrazi voljo po nadaljevanju pregona z določenimi aktivnostmi.
Pravna praksa, 2017⁄5	Deset razlogov za podporo spremembi 240. člena KZ-1 (kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti) mag. Niko Pušnik, 10.2.2017 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Niko Pušnik, Pravna praksa, 5/2017S predlagano spremembo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nedvomno postaja premoženjski delikt. Zakonski opis kot objektivni znak oziroma prepovedano posledico določa premoženjsko škodo, ki nastane na zaupanem premoženju, ali protipravno premoženjsko korist, pridobljeno sebi ali drugi osebi, ki se v večini primerov zrcali v škodi na zaupanem premoženju. Zaradi varovanja enotnosti pravnega reda, načela ultima ratio in akcesornosti kazenskega prava je nujno, da mora biti gospodarsko kaznivo dejanje najprej protipravno v okviru gospodarskega oziroma korporacijskega prava, tej protipravnosti pa je treba dodati poostren subjektivni element, torej naklep. To razmerje, ki poenostavljeno pove, da ne more biti nekaj kazenskopravno prepovedano, kar je civilnopravno dopustno, je teorija in tudi sodna praksa pripoznala z oceno, da je to kaznivo dejanje tiha napotitvena norma, ki zahteva, da se protipravnost dejanja presoja po civilnopravnih pravilih, večinoma po korporacijskem standardu vestnega in poštenega gospodarstvenika (263. člen ZGD-1).
Pravna praksa, 2015⁄5	Nekatere ustavnopravne dileme glede postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora Ščernjavič Iztok, Hudej Nika, 5.2.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Iztok Ščernjavič, Nika Hudej, Pravna praksa, 5/2015V postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora država nastopa kot oblastveni organ, torej kot izrazito močnejša stranka. Izhodiščno neravnovesje strank se najbolj kaže prav v možnosti, da država v pravdi za odvzem premoženja zoper posameznika uporabi informacije in dokaze, ki jih je pridobila kot oblastni organ v okviru finančne preiskave. Zakonodajalec bi ob takem izhodišču moral položaj strank uravnotežiti. Storil pa je ravno nasprotno. Kot bo prikazano v prispevku, je zakonodajalec položaj posameznika še dodatno otežil. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) pa je sporen tudi z vidika 2. člena Ustave. Ni namreč mogoče spregledati, da so pogoji za izvedbo finančne preiskave opredeljeni na način, ki omogoča čim več finančnih preiskav, čeprav neupravičenih, in povečuje verjetnost, da bo predmet postopka odvzema premoženja tudi premoženje, ki je vsaj delno zakonitega izvora. Tak pristop pa ob dejstvu, da ni sodnega nadzora nad zakonitostjo izvedbe finančne preiskave, omogoča številne zlorabe, ki se jim ni mogoče izogniti.
Pravna praksa, 2015⁄5	Šibke točke obsojenčevega poslanskega mandata dr. Dragan Petrovec, 5.2.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 5/2015Kolega Krivic poziva h komentiranju pisanja prof. Bavcona in svojega odgovora njemu. Pri tem omenja odgovornost, pogum in znanje vseh, ki se ne oglašajo, pa bi bilo prav, da bi se. Verjamem, da me ne šteje mednje, saj sva nekaj časa tudi midva polemizirala. Kar se mi je zdelo pomembno, sem po drobcih v dnevnem tisku že doslej sporočal, ob tej priložnosti pa naj naredim povzetek še za Pravno prakso in dodam kratek komentar novejših odločitev.
Pravna praksa, 2015⁄5	ZPos je dovolj jasen dr. Ljubo Bavcon, 5.2.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 5/2015Deveti člen Zakona o poslancih (ZPos) bi lahko bil nekoliko bolj decidirano jasen; da sploh ni razumljiv - kot trdi mag. Matevž Krivic v svojem odzivu na moj prispevek -, pa ne drži. V tretji alineji prvega odstavka jasno pove, da poslancu mandat preneha, če je obsojen na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
Pravna praksa, 2015⁄5	Dolge lovke farmacevtskega kriminala Alenka Mordej, 5.2.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Alenka Mordej, Pravna praksa, 5/2015Pogosto se dobroverni nakupi zdravil prek interneta ne končajo po pričakovanjih kupca, ampak nasprotno - s povečanimi zdravstvenimi težavami, pa tudi tragično, s smrtjo posameznika. V takih primerih šele poznejše raziskave pokažejo, da je šlo za ponaredke zdravil, izdelane nekje daleč stran, na skritem, brez kontrole, brez pravih substanc, s premočnimi ali preslabimi učinkovinami, celo s strupenimi sestavinami, s pretečenim rokom uporabe, skladiščene pri neustreznih temperaturah, nepravilno transportirane itd. Ker je internet postal najbolj priljubljena oblika komunikacije, je razumljivo, da taka prodaja narašča, zato se tudi ponaredki ponujajo na tak način. Dobroverni interesenti jih lahko prek spleta kupujejo kjerkoli po svetu, v različnih državah.
Pravna praksa, 2014⁄5	Nezakonito pridobljen dokaz - varstvo zasebnosti - pregled ženske torbice Avtor ni naveden, 6.2.2014 Kazenski postopek
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2014Sodba I Ips 1166/2010-59, 14. november 2013 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 1166/2010) ZKP - 8. alineja prvega odstavka 371. člena Policistu za pregled v gostinskem lokalu najdene torbice, zaradi ugotovitve identitete lastnice torbice, ni bilo treba pridobiti odredbe preiskovaln
Pravna praksa, 2014⁄5	Načelo sorazmernosti in izločanje nezakonitih dokazov v slovenskem pravu: drugi del dr. Primož Gorkič, 6.2.2014 Kazenski postopek
	dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 5/2014Ta članek ne govori o tem, ali se zavzemam za utilitaristično doktrino izločanja ali ne. Govori o tem, ali je tak pristop pri nas sploh mogoče resno zagovarjati, upoštevajoč trenutno stanje (ustavnega) kazenskega procesnega prava. V teoriji prevladuje t. i. dosledna, radikalna doktrina izločanja dokazov, redna sodišča pa se vse bolj nagibajo v smer utilitarističnega pristopa. Vendar pa so stališča, ki so jih zavzela sodišča v teh primerih, pomanjkljiva. Utilitaristična stališča, ki so jih sprejela (naj si bodo nosilna ali zgolj obiter dicta), pomenijo poseg v ustavna jamstva bodisi obdolženca bodisi drugih oseb. To pomeni, da je treba tudi tehtanje opraviti v okvirih, ki jih postavlja ustavna ureditev. Tega sodišča v omenjenih zadevah niso naredila - pa bi morala. S svojimi stališči namreč odstopajo od ustaljene prakse varstva ustavnih jamstev obdolženca.
Pravna praksa, 2013⁄5	Posledice prometne nesreče in institut odgovornosti za hujšo posledico dr. Zlatan Dežman, 7.2.2013 Kazenski postopek
	dr. Zlatan Dežman, Pravna praksa, 5/2013Zanimivo razpravo o ustreznosti instituta odgovornosti za hujšo posledico pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in smiselno s tem tudi po njegovem 324. členu, kot je bil spremenjen z novelo KZ-1B, je v prilogi PP, št. 19/2012, odprl dr. Damjan Korošec. Po njegovi presoji je ta institut sporen, ker je pristop teoretikov in zakonodajalca do ogrozitvenih kaznivih dejanj v drugih državah dramatično drugačen kot v Sloveniji, čeprav za take razlike ni ne le jasnih, temveč prav nobenih resnih razlogov.
Pravna praksa, 2012⁄5	Načelo neposrednosti - dokazni predlog za ponovno zaslišanje - osebna preiskava brez odredbe sodišča Avtor ni naveden, 9.2.2012 Kazenski postopek
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2012Če je bila obrambi možnost zaslišanja obremenilnih prič na glavni obravnavi dana, pa te možnosti ni (v celoti) izkoristila, mora v naknadnem dokaznem predlogu navesti, o katerih okoliščinah je treba pričo še zaslišati ter z ustrezno stopnjo verjetnosti izkazati pravno relevantnost vnovičnega zaslišanja.
Pravna praksa, 2011⁄5	In odjeknilo je Miloš Zarić, 10.2.2011 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Miloš Zarić, Pravna praksa, 5/2011Članek iz revije Pravna praksa
Pravna praksa, 2011⁄5	Sporne kazenske točke v cestnem prometu Vid Jakulin, 10.2.2011 Prekrški
	dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2011Članek iz revije Pravna praksa
Pravna praksa, 2011⁄5	Inovativnost v kaznovanju Aleš Završnik, 10.2.2011 Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev
	dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 5/2011Članek iz revije Pravna praksa
Pravna praksa, 2009⁄5	Kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine Avtor ni naveden, 5.2.2009 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2009Sodba I Ips 197/2008, 16. oktober 2008 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča Maribor I Kp 244/2007) KZ - prvi in drugi odstavek 339. člena Pri kaznivem dejanju protipravnega zavzetja nepremičnine po prvem odstavku 339. člena KZ bo storilec tuje zemljišče zavzel tako, da ga bo imel za svojega, ga uporab...
Pravna praksa, 2008⁄5	Zloraba bančne ali plačilne kartice? Petra Japelj, 7.2.2008 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Petra Japelj, Pravna praksa, 5/2008univ. dipl. pravnica Kazenski zakonik (KZ)1 v 253. členu določa kot kaznivo dejanje izdajo nekritega čeka in zlorabo bančne ali kreditne kartice. V tem prispevku bom obravnavala samo drugi odstavek tega člena, ki se nanaša na bančne in kreditne kartice.
Pravna praksa, 2007⁄5	Kdaj začne teči kazenski postopek z vidika 6. člena EKČP Katarina Zidar, 9.2.2007 Človekove pravice, Kazenski postopek
	Katarina Zidar, Pravna praksa, 5/2007Šubinski proti Sloveniji, št. 19611/04, 18. januar 2007 univ. dipl. pravnica, LL.M., pravna sodelavka na ESČP Mnenja, izražena v prispevku, so avtoričina in niso nujno stališča ustanove, v kateri je zaposlena. Januarja je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) razsodilo v zadevi ...
Pravna praksa, 2007⁄5	Kako raztegljive so pravne norme? dr. Katja Šugman, 9.2.2007 Človekove pravice, Kazenski postopek
	dr. Katja Šugman, Pravna praksa, 5/2007dr. pravnih znanosti, izredna profesorica na PF Univerze v Ljubljani »Bile so uporabljene dovoljene metode; ne, metode so bile nedovoljene. Opazovanje je bilo tajno; ne, ni bilo tajno, saj ga je izvajal policist v uniformi in opazovani so za to vedeli. Šlo je za nadzor; ne, ne, šlo je vendar z...
Pravna praksa, 2006⁄5	Vsebina zavesti o protipravnosti dr. Matjaž Ambrož, 9.2.2006 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 5/2006Za krivdo je v kazenskem pravu med drugim potrebno, da se je storilec »zavedal ali pa bi se moral in mogel zavedati, da je njegovo dejanje prepovedano« (drugi odstavek 15. člena KZ). Kaj natanko mora obsegati takšna »zavest o prepovedanosti«? V sestavku me bo torej zanimala nadrobnejša opredelitev ...
Pravna praksa, 2006⁄5	Mednarodno kazensko pravo dr. Vid Jakulin, 9.2.2006 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2006Konec leta 2005 je pri pravni fakulteti na Reki izšla knjiga Međunarodno kazneno pravo (563 strani). Avtorja dr. Vladimir Đ. Degan in dr. Berislav Pavišić, ugledna hrvaška profesorja, sta želela z izdajo tega dela doseči več ciljev. Knjiga je namenjena kot študijsko gradivo študentom na podiploms...
Pravna praksa, 2006⁄5	Prenagljeno spreminjanje zakona o prekrških – analiza predloga novele ZP-1C Hinko Jenull, 9.2.2006 Prekrški
	Hinko Jenull, Pravna praksa, 5/2006Vlada RS je 12. januarja 2006 poslala Državnemu zboru RS v obravnavo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1C (Poročevalec DZ RS, št. 6/2006). Natančnejše branje zbuja resen dvom o možnosti, da bi objavljeno besedilo lahko v celoti doseglo namene, ki jih predlog razkriva...
Pravna praksa, 2005⁄5	PREKRŠKI: Procesnopravne določbe ZP-1 (2. del) Suzana Gril, 10.2.2005 Prekrški
	Suzana Gril, Pravna praksa, 5/2005Kot je bilo že večkrat poudarjeno, naj bi bil redni postopek o prekršku, ki ga po novem vodijo okrajna sodišča, le izjema. Velika večina zadev, ki smo jih do zdaj obravnavali sodniki za prekrške, bi se naj končala že v postopku pred prekrškovnimi organi. Tako pa bo prišlo do razbremenitve sodišč s t...
Pravna praksa, 2005⁄5	PREKRŠKI: Še nekaj dejstev o upravnih overitvah Darko Jerše, 10.2.2005 Uprava, Prekrški
	Darko Jerše, Pravna praksa, 5/2005V PP, št. 4/05 skuša Matjaž Remic z Ministrstva za javno upravo zanikati nekatere probleme, na katere sem opozoril v zvezi z upravnimi overitvami. Vendar s posplošenimi trditvami, kot na primer, da »se bo z upravno takso v celoti pokril strošek upravne overitve«, ni mogoče ovreči dejstev. Samo za po...
Pravna praksa, 2005⁄5	MEDNARODNO KAZENSKO PRAVO: Pravičnost v nevarnosti? (II.) Neža Kogovšek, 10.2.2005 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	Neža Kogovšek, Pravna praksa, 5/2005V prejšnji številki Pravne prakse sem opisala postopek in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je zadeva z Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) lahko napotena na nacionalno sodišče. Glede na to, da se je prva zahteva po napotitvi na nacionalno sodišče že pojavila, so se ob...
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>