O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo

dr. Vid Jakulin, 1.2.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2018Konec decembra leta 2017 je izšel komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Tako smo po petnajstih letih dočakali izid novega komentarja posebnega dela kazenskega zakonika, saj so izvodi komentarja posebnega dela, ki ga je leta 2002 izdal isti avtor, že davno pošli. Ob tem je treba izpostaviti, da je to prvi komentar novega KZ-1, ki je začel veljati prvega novembra leta 2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kaznivo dejanje agresije in amandmaji Rimskega statuta

Andreja Friškovec, 1.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Friškovec, Pravna praksa, 5/2018Maraton diplomatskih pogajanj na 16. zasedanju skupščine držav pogodbenic k Rimskemu statutu v New Yorku je prinesel dve novi zgodovinski odločitvi - aktivacijo sodne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (Sodišče) nad kaznivim dejanjem agresije in razširitev opredelitve vojnih zločinov iz 8. člena Rimskega statuta na pobudo Kraljevine Belgije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Redefinicija kazenskega pregona z Avtentično razlago ZKP

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2018

Kazenski postopek

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 5/2018Državni zbor je z Avtentično razlago določb ZKP o pogojih za uničenje gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, povedal, da je "rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok". Gradivo se po tej razlagi ne uniči in lahko postane dokaz v postopku, tudi če zahtevo za preiskavo, obtožnico ali obtožni predlog državni tožilec vloži po poteku dveh let, "če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon". Bistvena podmena sprejete Avtentične razlage je, da kazenski pregon v času izvajanja omenjenih ukrepov, kar je praviloma v predkazenskem postopku, že teče in da lahko po prenehanju izvajanja ukrepov državni tožilec konkludentno izrazi voljo po nadaljevanju pregona z določenimi aktivnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Deset razlogov za podporo spremembi 240. člena KZ-1 (kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti)

mag. Niko Pušnik, 10.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Niko Pušnik, Pravna praksa, 5/2017S predlagano spremembo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nedvomno postaja premoženjski delikt. Zakonski opis kot objektivni znak oziroma prepovedano posledico določa premoženjsko škodo, ki nastane na zaupanem premoženju, ali protipravno premoženjsko korist, pridobljeno sebi ali drugi osebi, ki se v večini primerov zrcali v škodi na zaupanem premoženju. Zaradi varovanja enotnosti pravnega reda, načela ultima ratio in akcesornosti kazenskega prava je nujno, da mora biti gospodarsko kaznivo dejanje najprej protipravno v okviru gospodarskega oziroma korporacijskega prava, tej protipravnosti pa je treba dodati poostren subjektivni element, torej naklep. To razmerje, ki poenostavljeno pove, da ne more biti nekaj kazenskopravno prepovedano, kar je civilnopravno dopustno, je teorija in tudi sodna praksa pripoznala z oceno, da je to kaznivo dejanje tiha napotitvena norma, ki zahteva, da se protipravnost dejanja presoja po civilnopravnih pravilih, večinoma po korporacijskem standardu vestnega in poštenega gospodarstvenika (263. člen ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Nekatere ustavnopravne dileme glede postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora

Ščernjavič Iztok, Hudej Nika, 5.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Iztok Ščernjavič, Nika Hudej, Pravna praksa, 5/2015V postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora država nastopa kot oblastveni organ, torej kot izrazito močnejša stranka. Izhodiščno neravnovesje strank se najbolj kaže prav v možnosti, da država v pravdi za odvzem premoženja zoper posameznika uporabi informacije in dokaze, ki jih je pridobila kot oblastni organ v okviru finančne preiskave. Zakonodajalec bi ob takem izhodišču moral položaj strank uravnotežiti. Storil pa je ravno nasprotno. Kot bo prikazano v prispevku, je zakonodajalec položaj posameznika še dodatno otežil. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) pa je sporen tudi z vidika 2. člena Ustave. Ni namreč mogoče spregledati, da so pogoji za izvedbo finančne preiskave opredeljeni na način, ki omogoča čim več finančnih preiskav, čeprav neupravičenih, in povečuje verjetnost, da bo predmet postopka odvzema premoženja tudi premoženje, ki je vsaj delno zakonitega izvora. Tak pristop pa ob dejstvu, da ni sodnega nadzora nad zakonitostjo izvedbe finančne preiskave, omogoča številne zlorabe, ki se jim ni mogoče izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Šibke točke obsojenčevega poslanskega mandata

dr. Dragan Petrovec, 5.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 5/2015Kolega Krivic poziva h komentiranju pisanja prof. Bavcona in svojega odgovora njemu. Pri tem omenja odgovornost, pogum in znanje vseh, ki se ne oglašajo, pa bi bilo prav, da bi se. Verjamem, da me ne šteje mednje, saj sva nekaj časa tudi midva polemizirala. Kar se mi je zdelo pomembno, sem po drobcih v dnevnem tisku že doslej sporočal, ob tej priložnosti pa naj naredim povzetek še za Pravno prakso in dodam kratek komentar novejših odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

ZPos je dovolj jasen

dr. Ljubo Bavcon, 5.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 5/2015Deveti člen Zakona o poslancih (ZPos) bi lahko bil nekoliko bolj decidirano jasen; da sploh ni razumljiv - kot trdi mag. Matevž Krivic v svojem odzivu na moj prispevek -, pa ne drži. V tretji alineji prvega odstavka jasno pove, da poslancu mandat preneha, če je obsojen na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Dolge lovke farmacevtskega kriminala

Alenka Mordej, 5.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 5/2015Pogosto se dobroverni nakupi zdravil prek interneta ne končajo po pričakovanjih kupca, ampak nasprotno - s povečanimi zdravstvenimi težavami, pa tudi tragično, s smrtjo posameznika. V takih primerih šele poznejše raziskave pokažejo, da je šlo za ponaredke zdravil, izdelane nekje daleč stran, na skritem, brez kontrole, brez pravih substanc, s premočnimi ali preslabimi učinkovinami, celo s strupenimi sestavinami, s pretečenim rokom uporabe, skladiščene pri neustreznih temperaturah, nepravilno transportirane itd. Ker je internet postal najbolj priljubljena oblika komunikacije, je razumljivo, da taka prodaja narašča, zato se tudi ponaredki ponujajo na tak način. Dobroverni interesenti jih lahko prek spleta kupujejo kjerkoli po svetu, v različnih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Nezakonito pridobljen dokaz - varstvo zasebnosti - pregled ženske torbice

Avtor ni naveden, 6.2.2014

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2014Sodba I Ips 1166/2010-59, 14. november 2013 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 1166/2010) ZKP - 8. alineja prvega odstavka 371. člena Policistu za pregled v gostinskem lokalu najdene torbice, zaradi ugotovitve identitete lastnice torbice, ni bilo treba pridobiti odredbe preiskovaln
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Načelo sorazmernosti in izločanje nezakonitih dokazov v slovenskem pravu: drugi del

dr. Primož Gorkič, 6.2.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 5/2014Ta članek ne govori o tem, ali se zavzemam za utilitaristično doktrino izločanja ali ne. Govori o tem, ali je tak pristop pri nas sploh mogoče resno zagovarjati, upoštevajoč trenutno stanje (ustavnega) kazenskega procesnega prava. V teoriji prevladuje t. i. dosledna, radikalna doktrina izločanja dokazov, redna sodišča pa se vse bolj nagibajo v smer utilitarističnega pristopa. Vendar pa so stališča, ki so jih zavzela sodišča v teh primerih, pomanjkljiva. Utilitaristična stališča, ki so jih sprejela (naj si bodo nosilna ali zgolj obiter dicta), pomenijo poseg v ustavna jamstva bodisi obdolženca bodisi drugih oseb. To pomeni, da je treba tudi tehtanje opraviti v okvirih, ki jih postavlja ustavna ureditev. Tega sodišča v omenjenih zadevah niso naredila - pa bi morala. S svojimi stališči namreč odstopajo od ustaljene prakse varstva ustavnih jamstev obdolženca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Posledice prometne nesreče in institut odgovornosti za hujšo posledico

dr. Zlatan Dežman, 7.2.2013

Kazenski postopek

dr. Zlatan Dežman, Pravna praksa, 5/2013Zanimivo razpravo o ustreznosti instituta odgovornosti za hujšo posledico pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in smiselno s tem tudi po njegovem 324. členu, kot je bil spremenjen z novelo KZ-1B, je v prilogi PP, št. 19/2012, odprl dr. Damjan Korošec. Po njegovi presoji je ta institut sporen, ker je pristop teoretikov in zakonodajalca do ogrozitvenih kaznivih dejanj v drugih državah dramatično drugačen kot v Sloveniji, čeprav za take razlike ni ne le jasnih, temveč prav nobenih resnih razlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Načelo neposrednosti - dokazni predlog za ponovno zaslišanje - osebna preiskava brez odredbe sodišča

Avtor ni naveden, 9.2.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2012Če je bila obrambi možnost zaslišanja obremenilnih prič na glavni obravnavi dana, pa te možnosti ni (v celoti) izkoristila, mora v naknadnem dokaznem predlogu navesti, o katerih okoliščinah je treba pričo še zaslišati ter z ustrezno stopnjo verjetnosti izkazati pravno relevantnost vnovičnega zaslišanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄5

In odjeknilo je

Miloš Zarić, 10.2.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miloš Zarić, Pravna praksa, 5/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄5

Sporne kazenske točke v cestnem prometu

Vid Jakulin, 10.2.2011

Prekrški

dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄5

Inovativnost v kaznovanju

Aleš Završnik, 10.2.2011

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 5/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄5

Kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine

Avtor ni naveden, 5.2.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2009Sodba I Ips 197/2008, 16. oktober 2008 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča Maribor I Kp 244/2007) KZ - prvi in drugi odstavek 339. člena Pri kaznivem dejanju protipravnega zavzetja nepremičnine po prvem odstavku 339. člena KZ bo storilec tuje zemljišče zavzel tako, da ga bo imel za svojega, ga uporab...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄5

Zloraba bančne ali plačilne kartice?

Petra Japelj, 7.2.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Petra Japelj, Pravna praksa, 5/2008univ. dipl. pravnica Kazenski zakonik (KZ)1 v 253. členu določa kot kaznivo dejanje izdajo nekritega čeka in zlorabo bančne ali kreditne kartice. V tem prispevku bom obravnavala samo drugi odstavek tega člena, ki se nanaša na bančne in kreditne kartice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄5

Kdaj začne teči kazenski postopek z vidika 6. člena EKČP

Katarina Zidar, 9.2.2007

Človekove pravice, Kazenski postopek

Katarina Zidar, Pravna praksa, 5/2007Šubinski proti Sloveniji, št. 19611/04, 18. januar 2007 univ. dipl. pravnica, LL.M., pravna sodelavka na ESČP Mnenja, izražena v prispevku, so avtoričina in niso nujno stališča ustanove, v kateri je zaposlena. Januarja je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) razsodilo v zadevi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄5

Kako raztegljive so pravne norme?

dr. Katja Šugman, 9.2.2007

Človekove pravice, Kazenski postopek

dr. Katja Šugman, Pravna praksa, 5/2007dr. pravnih znanosti, izredna profesorica na PF Univerze v Ljubljani »Bile so uporabljene dovoljene metode; ne, metode so bile nedovoljene. Opazovanje je bilo tajno; ne, ni bilo tajno, saj ga je izvajal policist v uniformi in opazovani so za to vedeli. Šlo je za nadzor; ne, ne, šlo je vendar z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄5

Vsebina zavesti o protipravnosti

dr. Matjaž Ambrož, 9.2.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 5/2006Za krivdo je v kazenskem pravu med drugim potrebno, da se je storilec »zavedal ali pa bi se moral in mogel zavedati, da je njegovo dejanje prepovedano« (drugi odstavek 15. člena KZ). Kaj natanko mora obsegati takšna »zavest o prepovedanosti«? V sestavku me bo torej zanimala nadrobnejša opredelitev ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄5

Mednarodno kazensko pravo

dr. Vid Jakulin, 9.2.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2006Konec leta 2005 je pri pravni fakulteti na Reki izšla knjiga Međunarodno kazneno pravo (563 strani). Avtorja dr. Vladimir Đ. Degan in dr. Berislav Pavišić, ugledna hrvaška profesorja, sta želela z izdajo tega dela doseči več ciljev. Knjiga je namenjena kot študijsko gradivo študentom na podiploms...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄5

Prenagljeno spreminjanje zakona o prekrških – analiza predloga novele ZP-1C

Hinko Jenull, 9.2.2006

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 5/2006Vlada RS je 12. januarja 2006 poslala Državnemu zboru RS v obravnavo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1C (Poročevalec DZ RS, št. 6/2006). Natančnejše branje zbuja resen dvom o možnosti, da bi objavljeno besedilo lahko v celoti doseglo namene, ki jih predlog razkriva...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄5

PREKRŠKI: Procesnopravne določbe ZP-1 (2. del)

Suzana Gril, 10.2.2005

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 5/2005Kot je bilo že večkrat poudarjeno, naj bi bil redni postopek o prekršku, ki ga po novem vodijo okrajna sodišča, le izjema. Velika večina zadev, ki smo jih do zdaj obravnavali sodniki za prekrške, bi se naj končala že v postopku pred prekrškovnimi organi. Tako pa bo prišlo do razbremenitve sodišč s t...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄5

PREKRŠKI: Še nekaj dejstev o upravnih overitvah

Darko Jerše, 10.2.2005

Uprava, Prekrški

Darko Jerše, Pravna praksa, 5/2005V PP, št. 4/05 skuša Matjaž Remic z Ministrstva za javno upravo zanikati nekatere probleme, na katere sem opozoril v zvezi z upravnimi overitvami. Vendar s posplošenimi trditvami, kot na primer, da »se bo z upravno takso v celoti pokril strošek upravne overitve«, ni mogoče ovreči dejstev. Samo za po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄5

MEDNARODNO KAZENSKO PRAVO: Pravičnost v nevarnosti? (II.)

Neža Kogovšek, 10.2.2005

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Neža Kogovšek, Pravna praksa, 5/2005V prejšnji številki Pravne prakse sem opisala postopek in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je zadeva z Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) lahko napotena na nacionalno sodišče. Glede na to, da se je prva zahteva po napotitvi na nacionalno sodišče že pojavila, so se ob...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 5

Leto objave

2018(3) 2017(1) 2015(4) 2014(2)
2013(1) 2012(1) 2011(3) 2009(1)
2008(1) 2007(2) 2006(3) 2005(3)
2004(1) 2003(1) 2002(1) 2001(1)
1998(3) 1997(3) 1995(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČD ĐEF G H IJ K L M NO P QRSŠ TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov