Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 26)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2020⁄6	Zakon o kazenskem postopku (ZKP) z uvodnimi pojasnili Lora Briški, 13.2.2020 Kultura in umetnost, Kazenski postopek
	Lora Briški, Pravna praksa, 6/2020Zadnja novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP) - ZKP-N je v primerjavi s prvim predlogom ZKP-N manj posegla v strukturo kazenskega postopka. To pa nikakor ne pomeni, da bi jo morali podcenjevati, opozorijo uvodna pojasnila k noveli ZKP-N, ki sta jih napisala dr. Petra Plesec in dr. Primož Gorkič. Delo, ki združuje prečiščeno besedilo in uvodna pojasnila, je leta 2019 izdala založba Uradni list RS.
Pravna praksa, 2018⁄6	Mehanizem za Sirijo mag. Beti Hohler, 15.2.2018 Kazenski postopek
	mag. Beti Hohler, Pravna praksa, 6/2018Generalna skupščina OZN je 21. decembra 2016 z resolucijo številka 71/248, katere pokroviteljica je bila tudi Slovenija, ustanovila Mednarodni, nepristranski in neodvisni mehanizem za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, storjena v Siriji od marca 2011 dalje. Mehanizem ni sodišče in nima pristojnosti za pregon storilcev, pač pa bo (zgolj) zbiral, hranil in posredoval dokaze državam in mednarodnim institucijam, ki tovrstno pristojnost imajo ali jo utegnejo imeti v prihodnosti.
Pravna praksa, 2017⁄6	Protipravno omejevanje konkurence kot kaznivo dejanje mag. Andrej Ferlinc, 16.2.2017 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 6/2017Sedanji čas s številnimi negativnimi pojavi prerazporeditve družbenega proizvoda in kopičenja bogastva v rokah majhnega števila ljudi spodbuja številna vprašanja o vlogi konkurence kot ene izmed značilnosti svobodnega trga. Ali je zagotavljanje konkurence vselej zgolj pozitivna vrednota, ki je zaradi svoje pomembnosti utemeljeno prerasla v pravno vrednoto z ustreznim kazenskopravnim varstvom, ali pa je ob pospešeni globalizaciji prav konkurenčni boj omogočil izločitev številnih gospodarskih subjektov in prevlado velikih nadnacionalnih korporacij ter posledično manj konkurence? Ali ni svoboda izbire potrošnikov namesto na njihove dobrobiti zaradi konkurenčnosti cen in povečevanja dostopnosti izdelkov pogosto omejena le na njihovo preživetje, pri čemer lastnosti konkurence niti ne pridejo do svoje veljave? Kljub nekaterim pomislekom imajo zakonodajalci - tudi na ravni EU - še vedno dovolj razlogov, da obstoj konkurence na svobodnem trgu ohranjajo kot pravno vrednoto, ki je vredna kazenskopravnega varstva.
Pravna praksa, 2016⁄6	Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M dr. Saša Kmet, 11.2.2016 Kultura in umetnost, Kazenski postopek
	dr. Sašo Kmet, Pravna praksa, 6/2016V času, ko že pričakujemo naslednje noveliranje Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pred ne tako oddaljenimi vrati (tokrat bojda zares) pa naj bi bila tudi sistemska sprememba procesnega zakona, odločilno prežeta s prehodom od mešanega modela kazenskega postopka k še bolj adversarnemu, je izšla knjiga (IUS SOFTWARE - GV Založba, Ljubljana 2015, 408 strani), ki vsebuje prečiščeno besedilo ZKP, vključno z zadnjo in zato aktualno novelo ZKP-M. Ta predstavlja, reci in piši, trinajsto spreminjanje in/ali dopolnjevanje določb ZKP v 21 letih njegove veljavnosti. Novela ZKP-M je začela veljati 20. decembra 2014, uporablja pa se od 20. marca 2015.
Pravna praksa, 2016⁄6	Izvedena priča dr. Primož Gorkič, 11.2.2016 Kazenski postopek
	dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 6/2016Zakon o kazenskem postopku (ZKP) celovito ureja tri osebna dokazna sredstva: pričo, izvedenca in obdolženca. V literaturi je verjetno največ pozornosti namenjene sicer obdolžencu kot specifičnemu dokaznemu sredstvu, ker nastopa hkrati tudi kot (glavni) procesni subjekt, katerega položaj določajo temeljna procesna jamstva. Vendar pa pri tem ne smemo zanemariti dilem, ki se porajajo v zvezi s pričo in izvedencem. Čeprav je na prvi pogled razlika med njima jasna, pa zlasti praksa kazenskih postopkov kaže, da ni tako. Verjetno je prišel čas, ko moramo odkrito pripoznati tudi institut t. i. izvedene priče.
Pravna praksa, 2015⁄6	Preveč (ne)hotenih nesporazumov in "mimogovorov" mag. Matevž Krivic, 12.2.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 6/2015Res, kot je zadnjič napisal kolega Petrovec, njega ne štejem med tiste, "ki se ne oglašajo, pa bi bilo prav, da bi se". Res sva o tej temi že polemizirala - in bova očitno spet. Toda eden od (ne)hotenih (?) nesporazumov v tej hudi pravno-politični zmešnjavi je tudi ta, da sem v svojem članku sicer res pozval "h komentiranju pisanja prof. Bavcona", ampak tiste, "ki mu v tem vprašanju pritrjujejo", vendar tiho - naj se oglasijo, naj "pokažejo odgovornost, pogum in znanje" in naj zavrnejo moje argumente, če znajo. Toda oglasili se niso oni, ampak kolega Petrovec, ki pa v tem članku z ničimer ne zagovarja teze prof. Bavcona, da Janšev mandat "avtomatično blokira" (onemogoča) 9. člen Zakona o poslancih (ZPos), ampak ponavlja le svojo (že prej objavljeno in od mene že kritizirano) tezo, da mu izvrševanje mandata preprečuje 38.c člen istega zakona (poleg kazenske zakonodaje, tu pa s prof. Bavconom očitno soglašata). Ima seveda vso pravico do tega, jaz pa do tega, da mu še enkrat odgovorim.
Pravna praksa, 2015⁄6	Tudi Slovenija bo zaradi ISIL morala spremeniti kazensko zakonodajo Matjaž Šaloven, 12.2.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Matjaž Šaloven, Pravna praksa, 6/2015T. i. in samooklicana Islamska država Iraka in Levanta (ISIL) v Siriji in Iraku že dlje časa sistematično izvršuje hude zločine, kot so javne usmrtitve, križanja, obglavljanja, mučenja, posilstva, etnična čiščenja, množični poboji itd., vendar pa je ravnanje islamskih skrajnežev, pripadnikov ISIL, večjo pozornost mednarodne javnosti vzbudilo (žal) šele z zloglasnim in medijsko odmevnim obglavljenjem ameriških novinarjev, ki so jih izvršili pripadniki ISIL v Iraku in Siriji, in nazadnje s pobojem novinarjev francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo v Parizu. To je posledično sprožilo postopno zavedanje svetovne javnosti o okrutnosti in dejanski moči ISIL na Bližnjem vzhodu, čeprav je ISIL že predhodno izvrševala enaka teroristična dejanja v Iraku in Siriji.
Pravna praksa, 2013⁄6	Novosti pri izvrševanju kazenskih sankcij Hinko Jenull, 14.2.2013 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2013Čeprav je bil sprejet po skrajšanem postopku, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E) nastal po temeljitem strokovnem usklajevanju. Glede na splošno zakonodajno prakso gre za pozitivno izjemo, ki bo pripomogla k bistvenemu izboljšanju prejšnjega besedila zakona. Njegov temeljni namen je uskladitev s spremembami kazenske zakonodaje, zlasti glede nadomestnega izvrševanja kazni zapora in denarne kazni ter izvrševanja varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja. Ostale pomembnejše spremembe zadevajo pravice in dolžnosti obsojencev v zaporu, stranske sankcije zoper pravne osebe, obdelavo osebnih podatkov in sankcioniranje prekrškov, dodani pa so še manjši vsebinski in redakcijski popravki drugih določb zakona.
Pravna praksa, 2009⁄6	Je policija prekrškovni organ v postopkih o prekrških po Zakonu o orožju? Maja Rihtaršič, 12.2.2009 Prekrški
	Maja Rihtaršič, Maja Rihtaršič, Pravna praksa, 6/2009V postopkih zaradi prekrškov odločajo sodišča in prekrškovni organi. Slednji v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen, sprožijo uvedbo rednega sodnega postopka z vložitvijo obdolžilnega predloga pri pristojnem okrajnem sodišču. Prekrškovni organi so po Zakonu o prekrških (ZP-1)1 tisti upravni in dr...
Pravna praksa, 2009⁄6	Žaljiva obdolžitev - dokazno breme in načelo iskanja materialne resnice Avtor ni naveden, 12.2.2009 Kazenski postopek
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2009Sodba I Ips 27/2008, 23. oktober 2008 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 1564/2006) KZ - 171. člen ZKP - 17. člen Pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve je dokazno breme sicer obdolženčevo, je pa tudi sodišče dolžno ugotavljati resnico v zvezi z obdolženčevimi ugovori, da gre za r...
Pravna praksa, 2007⁄6	Pomoč in napeljevanje po ZP-1 dr. Matjaž Ambrož, 15.2.2007 Prekrški
	dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 6/2007dr. pravnih znanosti, docent na PF v Ljubljani Na račun (zdaj že niti ne več tako) novega Zakona prekrških (ZP-1)1 je bilo izrečenih že precej kritik.2 Tokrat bi rad analiziral še tiste njegove materialne določbe, ki se nanašajo na (neuspelo) napeljevanje in (neuspelo) pomoč pri prekršku, in p...
Pravna praksa, 2007⁄6	Primerjati jabolka in die Äpfel? Janko Marinko, 15.2.2007 Kazenski postopek
	Janko Marinko, Pravna praksa, 6/2007višji sodnik, dodeljen na Vrhovno sodišče RS Znano dejstvo je: nemški okrajni sodnik reši na leto 500 kazenskih zadev,1 slovenski pa le 180! Toda veliki nemški filozof Hegel nas uči: »Kar je poznano, ni tudi spoznano«. Če se temu pridruži še osebni dvom, da sicer dopuščam, da so moji nemški ko...
Pravna praksa, 2006⁄6	Naloge občinskega redarja – nov pravilnik mag. Roman Lavtar, 16.2.2006 Lokalna samouprava, Prekrški
	mag. Roman Lavtar, Pravna praksa, 6/2006Sredi novembra lani sta bila v Uradnem listu1 na podlagi zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB2) objavljena dva nova podzakonska predpisa, ki vplivata na opravljanje nalog občinskih redark in redarjev. Prvi predpis ureja pogoje za opravljanje nalog občinskih redarjev, drugi pa enotno unifor...
Pravna praksa, 2006⁄6	Zastaranje izvršitve kazni dr. Vid Jakulin, 16.2.2006 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 6/2006V Pravnih mnenjih II/2005, ki jih izdaja Evidenčni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, je bilo objavljeno naslednje načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije 14. decembra 2005: »113. člen in peti odstavek 115. člena KZ – Zastaranje izvršitve kazni...
Pravna praksa, 2005⁄6	Reforma prekrškov Domen Neffat, 17.2.2005 Prekrški
	Domen Neffat, Pravna praksa, 6/2005Iz naslova prekrškov je letno izdanih med 600.000 in 800.000 plačilnih nalogov. Od tega je neizterjanih med 12 in 15 milijard tolarjev, je uvodoma pojasnil gost srečanja članov Pravniškega društva Ljubljane, vrhovni državni tožilec in eden izmed avtorjev novega ZP-1 Hinko Jenull.
Pravna praksa, 2004⁄6	Pravo in spolno nadlegovanje dr. Božidar Veljković, 12.2.2004 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Božidar Veljković, Pravna praksa, 6/2004Diskriminacija na delovnem mestu Spolno nadlegovanje je pojem novejšega datuma v človeški družbi, ki pa je, čeprav vsebinsko nedefiniran, zelo hitro postal predmet in pravna sestavina delovnega razmerja. Menim, da t. i. spolno nadlegovanje, ki je predvsem predmet psihološko - socioloških razprav ...
Pravna praksa, 2004⁄6	Uganda – prva pod drobnogledom MKS Dean Zagorac, 12.2.2004 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	Dean Zagorac, Pravna praksa, 6/2004Približno leto in pol po začetku veljavnosti Rimskega statuta bo Mednarodno kazensko sodišče (MKS) začelo obravnavati prvo situacijo. Mednarodni tožilec Luis Moreno Ocampo je 29. januarja na novinarski konferenci skupaj s predsednikom Ugande Jowerijem Musevenijem sporočil, da bo začel preiskavo o do...
Pravna praksa, 2004⁄6	Varnostni pregled Srečko Jarc, 12.2.2004 Kazenski postopek, Prekrški
	Srečko Jarc, Pravna praksa, 6/2004Pooblastilo varnostnega pregleda je zelo priročno, uporabno in dobrodošlo sredstvo zagovornikov v kazenskem postopku, na katerega se sklicujejo pri izločitvi nezakonito pridobljenih dokazov(*1), predvsem ko policisti pri varnostnem pregledu najdejo predmet kaznivega dejanja (npr. mamila). Zakonod...
Pravna praksa, 2001⁄6	"Organiziran kriminal" - v noveliranem tožilskem zakonu Barbara Brezigar, 22.2.2001 Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Barbara Brezigar, Pravna praksa, 6/2001Med 12. in 15. decembrom 2000 je bila v Palermu konferenca Združenih narodov o organiziranem kriminalu, na kateri je 121 držav podpisalo Konvencijo ZN proti mednarodnem in organiziranem kriminalu, in med njimi tudi Slovenija.
Pravna praksa, 1999⁄6	Ustavna pravica do obrambe - kaznivo dejanje Avtor ni naveden, 25.2.1999 Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	, Pravna praksa, 6/1999Načelnik UNZ Celje g. Dušan Mohorko je v PP št. 3/99 podal odgovor na "modre misli" avtorja z enakim naslovom v PP, št. 1/99. Pri tem daje g. Mohorko zanimive zaključke. Najprej očita avtorju Šalinoviču, da je temeljil na podatkih iz sredstev javnega obveščanja, moral pa bi poznati dosti več (sedeti...
Pravna praksa, 1998⁄6	Pripor v tujini - status delavca Avtor ni naveden, 2.4.1998 Kazenski postopek, Delovna razmerja
	, Pravna praksa, 6/1998Delavec je v delovnem razmerju za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pred nedavnim delavec ni prišel na delo. Po treh dneh je podjetje prek sorodnikov dobilo ustno informacijo, da je bil delavec v tujini zasačen pri storitvi kaznivega dejanja in se nahaja v priporu, ki lahko traja tudi dalj časa...
Pravna praksa, 1997⁄6	Odškodninska sodba neodvisna od kazenske sodbe Mirko Kostanjevec, 27.3.1997 Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Mirko Kostanjevec, Pravna praksa, 6/1997Po zaslugi javnih medijev (televizije, radia, časopisov) sta v letih 1996 in 1997 postali zelo znani ne samo v Združenih državah Amerike (ZDA), temveč tudi po vsem civiliziranem svetu, dve sodbi, ki zadevata črnskega igralca O. J. Simpsona. Kaj in kako se je torej zgodilo? Kazenski postopek in ka...
Pravna praksa, 1996⁄6	Procesni predpisi za učinkovitejše delo mag. Janez Kramarič, 21.3.1996 Kazenski postopek
	mag. Janez Kramarič, Pravna praksa, 6/1996V tem sestavku želim pokazati na procesne določbe sedanjega zakona o prekrških in predloga novega zakona o prekrških, ki dajejo sodniku eno od možnosti za čimkrajši postopek in s tem za večjo učinkovitost.
Pravna praksa, 1996⁄6	Kaznivo dejanje genocida: opredelitev v 373/II. členu KZRS v nasprotju z ustavo? Karel Rajniš, 21.3.1996 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	Karel Rajniš, Pravna praksa, 6/1996Kaznivo dejanje genocida je kaznivo dejanje mednarodnega kazenskega prava in kot tako mednarodno kazensko-pravno določeno. Nastanek tega kaznivega dejanja datira iz časov II. svetovne vojne. Sile Osi so med to vojno storile neštevilne in hude zločine, zato so zavezniki sklenili ne samo, da bodo zaht...
Pravna praksa, 1994⁄6	Kazensko odgovornost pravnih oseb predpisati le za prekrške Dušan Skok, 24.3.1994 Prekrški
	Dušan Skok, Pravna praksa, 6/1994Na rednem mesečnem strokovno-družabnem srečanju v marcu so člani Društva pravnikov v gospodarstvu Ljubljana - ob nekoliko razredčeni udeležbi v primerjavi z običajno - razpravljali o predlogu zakona, ki naj bi uvedel odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Večinsko mnenje je bilo, da je zakon n...
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>