O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Osebni stečaj in plačilo posebnega pogoja po kazenski obsodilni sodbi

dr. Nana Weber, 8.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 9/2018S pravnomočno sodbo sem bil spoznan za krivega določenega kaznivega dejanja, s to sodbo pa je bil predpisan posebni pogoj plačila 5.000 evrov v roku enega leta po pravnomočnosti. V tem roku sem izvedel osebni stečaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Pomen izraza "delavec" v 22. poglavju KZ-1

dr. Boštjan Polegek, 9.3.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 9/2017Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo v zadevi I Ips 25137/2014 z dne 23. junija 2016 presodilo, da zakonski znaki kaznivega dejanja zaposlovanja na črno iz prvega odstavka 199. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) niso izpolnjeni, kadar storilec zaposli dva tujca ali osebi brez državljanstva in ju ne prijavi v ustrezno zavarovanje. Poudarilo je, da se bit inkriminacije zaposlovanja tujcev na črno uresniči le v primeru, ko storilec brez ustreznih dovoljenj za delo zaposli vsaj tri tujce. Ob tem, ko druga izvršitvena oblika istega kaznivega dejanja po prvem odstavku 199. člena KZ-1 inkriminira zaposlitev z opustitvijo prijave za ustrezno zavarovanje tudi dveh delavcev, se zastavlja vprašanje razmejitve pojmov "delavec" in "tujec" za celotno poglavje KZ-1, ki predpisuje kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Vloga in položaj skesancev pri pregonu hudih kaznivih dejanj

mag. Tanja Frank Eler, 6.3.2014

Kazenski postopek

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 9/2014V zadnjem času smo priča trendu povečanja organiziranega kriminala, predvsem na področju trgovine s prepovedano drogo, trgovine z ljudmi in računalniške kriminalitete. Zaradi značilnosti delovanja kriminalnih združb se kot ključen problem izpostavlja odkrivanje in pregon takega kriminala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Prenova predkazenskega postopka zahteva temeljit premislek

Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, 7.3.2013

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 9/2013Že od osamosvojitve potekajo razprave o temeljiti prenovi Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z namenom, da postane hitrejši in zato tudi učinkovitejši. Tak namen naj bi se dosegel z odpravo instituta preiskovalnega sodnika in z uvedbo tožilske preiskave, kar pomeni, da bi se pomembno spremenila celotna struktura predhodnega kazenskega postopka. Da prehod na tako korenito spremenjen procesni sistem ni preprost, dokazujeta dva osnutka novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1), ki ju je objavilo Ministrstvo za pravosodje, z enakimi dilemami pa se soočamo tudi pri oblikovanju nadaljnjega osnutka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Alkohol kot sekundarni vzrok najhujših prometnih nesreč v obdobju 2001-2010

Bogomil Brvar, 8.3.2012

Prekrški

Bogomil Brvar, Pravna praksa, 9/2012Vožnja pod vplivom alkohola na cestah Evropske unije terja najmanj 10.000 žrtev letno ali približno 20 žrtev na milijon prebivalcev. Za vsako tretjo žrtev je kriv alkohol. V Sloveniji so leta 2010 povzročitelji pod vplivom alkohola povzročili 38 prometnih nesreč s smrtnim izidom. Ta številka je dvakrat manjša kot leta 2001, ker se je število vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom v teh letih skoraj prepolovilo. Toda delež mrtvih v prometnih nesrečah, pri katerih so bili povzročitelji pod vplivom alkohola, se je v letih 2002-2010 zmanjšal samo za sedem odstotnih točk, in sicer s 37,3 odstotka na 30,3 odstotka. V opazovanem obdobju se je delež prvič zmanjšal leta 2005 po uveljavitvi novega Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), vendar se je povečal že naslednje leto, pomembno pa se je znižal po uveljavitvi novele tega zakona sredi leta 2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Uklonilni zapor končno na ustavnosodnem rešetu

Mojca M. Plesničar, 8.3.2012

Kazenski postopek

Mojca-M. Plesničar, Pravna praksa, 9/2012Varuhinja človekovih pravic je konec januarja na Ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o prekrških (ZP-1) v delih, ki se nanašajo na uklonilni zapor. Na ustavnosodno presojo tega prekrškovnega instrumenta stroka čaka že dolgo, saj so mnenja o njem pri nas vse prej kot soglasna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Sporna etika in "rumena penologija"

dr. Dragan Petrovec, 8.3.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 9/2012Direktor zapora na Dobu Jože Podržaj se je v PP, št. 8/2012, odzval na moj prispevek o etiki v zaporu in verjame bralcem, da bodo po njegovem pisanju spoznali, da je moja etika tista, ki je sporna, penološke ideje, kot jih predstavljam, pa spadajo na področje, kot ga poimenuje, "rumene" penologije. Naj na kratko odgovorim najprej z argumenti formalne avtoritete, ki so sicer šibkejši kot vsebinski.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Ne bis in idem - postopek o prekršku

Avtor ni naveden, 10.3.2011

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 9/2011ZP-1 - 2. točka prvega odstavka 136. člena in 3. točka 156. člena Pravnomočno odločena stvar je tudi v postopku o prekršku procesna ovira za ponovno obravnavanje zadeve in zavezuje tako sodišče kot prekrškovni organ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Causa Guttenberg

Maja Smrkolj, 10.3.2011

Lastnina in druge stvarne pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Maja Smrkolj, Pravna praksa, 9/2011Zgodba o politični karieri Karla-Theodorja zu Guttenberga se bere kot roman. Mladega ambicioznega barona, od leta 2002 poslanca nemškega parlamenta, doktorja pravnih znanosti, njegova stranka bavarska Krščansko-socialna unija (CSU) februarja 2009 potegne iz rokava kot novo mlado upanje konzervativnega dela nemške politike in ga med finančno krizo predlaga za novega zveznega ministra za gospodarstvo in tehnologijo. S 37 leti zu Guttenberg postane najmlajši zvezni minister za gospodarstvo vseh časov. Mediji mu zaradi njegove mladosti, a hkrati odločnosti, njegovega sicer plemiškega naziva, a hkrati pripadnosti intelektualni (meščanski) eliti, ki naj bi jo izkazal s svojim doctor iuris, njegovega javnega nastopanja, njegove všečnosti tudi bolj nekonzervativnim delom ljudstva kmalu zatem začnejo napovedovati strmo politično kariero in ga omenjati tudi kot bodočega nemškega kanclerja. Jeseni istega leta po novih volitvah v nemški parlament zu Guttenberg v drugi vladi Angele Merkel dobi mesto obrambnega ministra, vnovič najmlajšega v zgodovini zvezne republike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Problem malomarnega sostorilstva

Matjaž Ambrož, 10.3.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 9/2011Prejšnji Kazenski zakonik (KZ) je imel določbo o tem, da sostorilec odgovarja "v mejah svojega naklepa ali malomarnosti" (prvi odstavek 29. člena KZ), s čimer je izrecno dopuščal malomarno sostorilstvo. Novi Kazenski zakonik (KZ-1) pa je s spremembami na področju storilstva in udeležbe sprožil različne razlage tega vprašanja, s čimer je razpravo o malomarnem sostorilstvu napravil (znova) aktualno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄9

Problem dogmatične absolutizacije ekskluzije

Anže Erbežnik, 4.3.2010

Kazenski postopek

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 9/2010Nedavno je bilo mogoče zaslediti prispevek v zvezi z bombnim napadom na gorenjsko policijo.1 Pri tem se je obramba po navedbah časopisa sklicevala na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) z navedbo, da "zapisnik brisa ustne sluznice datira v leto 2005, ko so mu ga odvzeli za kaznivo d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄9

Pravica do obrambe - zaslišanje obremenilne priče

Avtor ni naveden, 5.3.2009

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 9/2009Smrt avtorja obremenilne izjave je nedvomno okoliščina, zaradi katere ni mogoče izpolniti dolžnosti, ki jo sodišču nalaga določba 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). To pravilo pa je mogoče uporabiti le, če so pristojni organi, vključno s sodiščem, ravnali z ustrezno skrbnostj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄9

Notranja neskladja v KZ-1

dr. Liljana Selinšek, 5.3.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 9/2009Neskladja med določbami posameznega zakona negativno vplivajo na tisti del pravne države, ki se zrcali v zakonodaji. Zaradi zakonodajne hiperaktivnosti je še mogoče razumeti, da prihaja do neskladij med različnimi zakoni oz. drugimi predpisi, težko pa si je zamisliti razumljiv ali opravičljiv razlog...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄9

Zadeva: reklamacija KZ-1

Hinko Jenull, 5.3.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Hinko Jenull, Pravna praksa, 9/2009 Spoštovani! Po večmesečni uporabi Kazenskega zakonika, ki ste ga dobavili po našem naročilu, ugotavljamo številne pomanjkljivosti in napake ... Priprava dopisa s takim uvodom je tudi za izkušene pravnike težavna naloga. ?e v izhodišču je treba rešiti več zahtevnih vprašanj. Na kakšni podlagi bi bi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄9

Trgovanje z notranjimi informacijami (insider trading)

dr. Luigi Varanelli, 6.3.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 9/2008dr. pravnih znanosti, odvetnik v Ljubljani Vprašanje dopustnosti trgovanja z notranjimi informacijami (insider tradinga) je bilo prvič obravnavano v Združenih državah Amerike. Gre za transakcije z vrednostnimi papirji, ki jih opravljajo insiderji, to so osebe, ki upravljajo gospodarsko družbo in...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄9

Izjema od izbrisa obsodbe iz kazenske evidence po predlogu KZ-1

Vlasta Nussdorfer, 6.3.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 9/2008Kazensko pravo univ. dipl. pravnica, višja državna tožilka "Otrok ni odrasel človek v miniaturi. Otroci gledajo, mislijo in čutijo na svoj način. Narava hoče, da so otroci prej, preden postanejo odrasli. Otrok se upira, če ne upoštevamo njegovih naravnih lastnosti in ker mu jemljemo veselje otroš...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄9

Novo ali lažno upanje za Darfur?

Kristina Božič, 8.3.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kaznovalno pravo

Kristina Božič, Pravna praksa, 9/2007študentka PF Univerze v Ljubljani Dobra štiri leta po začetku izvrševanja hudodelstev v Darfurju je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) Luiso Moreno-Ocampo predobravnavnemu senatu predložil dokaze o hudodelstvih, ki naj bi jih zakrivila dva osumljenca. Gre za nekdanjega sudanskega not...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄9

Mnogo hrupa za zrno pravice

mag. Dominika Švarc, 8.3.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kaznovalno pravo

mag. Dominika Švarc, Pravna praksa, 9/2007mag. pravnih znanosti, doktorska kandidatka na FDV v Ljubljani, raziskovalna asistentka na LSE v Londonu Bosna in Hercegovina proti Srbiji, 16. februarja 2007 Meddržavno sodišče v Haagu je na podlagi tožbe, ki jo je leta 1993 vložila Bosna in Hercegovina, 16.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄9

Zapleti v medicini

mag. Viktor Planinšec, 9.3.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Viktor Planinšec, Pravna praksa, 9/2006Pred šestnajstimi leti smo v Pravniškem društvu Maribor in v Zdravniškemu društvu Maribor razpravljali o stanju medicinskega prava pri nas in spoznali, da je medicinsko pravo kot posebna pravna veja v ozadju, da se o njem kot enotnem pojmu skorajda nič ne sliši, medtem ko je medicinsko pravo na zaho...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄9

PREKRŠKI: Procesnopravne določbe ZP-1 (3.)

Suzana Gril, 17.3.2005

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 9/2005V prvem delu članka (priloga PP, št. 38-39/2004) sem obravnavala splošne določbe ZP-1, postopek pred prekrškovnim organom, torej postopek v zvezi s plačilnim nalogom in t. i. hitri postopek ter postopek v zvezi z zahtevo za sodno varstvo, v drugem delu (PP, št. 5/2005) pa sem se dotaknila nekaterih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄9

MKS: Kaznivo dejanje mučenja

dr. Damjan Korošec, 13.3.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 9/2003Iz prakse mednarodnih kazenskih sodišč (VIII) Čeprav je mučenje v pristojnosti MKSJ in MKSR v skladu z njunimi statuti, nikjer niso navedeni znaki tega kaznivega dejanja oziroma njegova opredelitev. Mučenje je kot kaznivo dejanje v njunih statutih določeno dvakrat: kot vojno hudodelstvo (kršitev ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄9

Prekrški: Točenje alkoholnih pijač mladoletnikom

Robert Lainšček, 13.3.2003

Prekrški, Gostinstvo in turizem

Robert Lainšček, Pravna praksa, 9/2003Zakon o omejevanju porabe alkohola (Ur. l. RS, št. 15/03, v nadaljevanju: ZOPA) je v prehodnih in končnih določbah določil, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe tretjega odstavka 9. člena in 16. točka 11. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. l.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄9

Ni razlogov za veliko presenečenje in razočaranje

dr. Ljubo Bavcon, 13.3.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 9/2003Pričujoče besedilo ni ne odgovor ne polemika s prispevkom g. K. Stroliga v PP, št. 8/03 z naslovom Veliko presenečenje in razočaranje. Imava pač zelo različne poglede na to, kaj organi državne represije v demokratični pravni državi smejo in česa ne smejo početi pri preprečevanju in zatiranju krimina...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄9

Prekrški: Stranska kazen in varstveni ukrep

Maja Pruša, 14.3.2002

Prekrški

Maja Pruša, Pravna praksa, 9/2002Stranska kazen in varstveni ukrep S spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških (Ur. l. RS, štev. 35/97 in 73/98) sta kot stranski kazni v okviru določb o sankcijah za prekrške bile uvedene tudi kazenske točke in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (5.
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄9

Iz diplomskih nalog: Kazenska odgovornost politikov

Tina Funda, 14.3.2002

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tina Funda, Pravna praksa, 9/2002Objavljamo zapis, ki je nastal na podlagi diplomske naloge, katero je avtorica zagovarjala 10. decembra 2001 na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in dobila zanjo odlično oceno. Kazensko odgovorni smo vsi državljani, med njimi tudi nosilci javnih funkcij. To je odgovornost za protipravno dejanj...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 9

Leto objave

2018(1) 2017(1) 2014(1) 2013(1)
2012(3) 2011(3) 2010(1) 2009(3)
2008(2) 2007(2) 2006(1) 2005(1)
2003(3) 2002(2) 1998(3) 1997(3)
1996(2) 1995(3) 1991(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČD ĐE F G HIJ K L M N OP QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov