O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 22 (od skupaj 22)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Obveščanje oškodovancev kaznivih dejanj

Patricij Maček, 22.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Uprava

Patricij Maček, Pravna praksa, 7-8/2018V želji, da bi žrtve kaznivih dejanj čim bolje seznanili z njihovimi pravicami in jim omogočili vpogled v potek predkazenskega postopka, so na Ministrstvu za notranje zadeve in policiji pripravili poseben spletni obrazec, ki oškodovancu omogoča, da pridobi informacije o kaznivem dejanju, s katerim je bil oškodovan, in priročnik, v katerem so pojasnjene pravice žrtve kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Silobran

Primož Baucon, 22.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 7-8/2018Silobran (lat. legitimum defensio) je pri nas najpomembnejši razlog za izključitev protipravnosti in hkrati tudi eden izmed najstarejših kazenskopravnih institutov. Ker povzročata pravilna razlaga in uporaba instituta silobrana v naši pravosodni praksi kar nekaj težav, ki so verjetno tudi posledica nezadostnega ustreznega teoretičnega, pravosodnega in zakonodajnega obravnavanja tega kazenskopravnega instituta pri nas, bodo v tem prispevku obravnavana nekatera najpomembnejša vprašanja (zlasti s pomočjo ustreznih tujih teoretičnih spoznanj in sodne prakse) v zvezi s tem institutom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Skice za oris sodobnega Zakona o kazenskem postopku

Zvjezdan Radonjič, 22.2.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 7-8/2018Dokončno je mogoče trditi, da je propadel še en poskus bistvene spremembe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Bližajo se volitve, ki bodo v zadostni meri premešale politični prostor v državi; in ni možno predvideti, ali bo nova oblastvena garnitura pripravljena nadaljevati prizadevanja zdajšnje ali bo enostavno vse skupaj opustila. Pritiski zalednih struktur so enostavno, kot kaže, premočni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Plačilo izrečene globe v primeru umika zahteve za sodno varstvo

Petra Šubernik, 23.2.2017

Prekrški

Petra Šubernik, Pravna praksa, 7-8/2017V praksi se je pojavilo vprašanje, ali storilec prekrška obdrži pravico do polovičnega plačila globe, izrečene s plačilnim nalogom (oziroma s pisno odločbo o prekršku), kadar storilec zoper plačilni nalog vloži zahtevo za sodno varstvo, kasneje pa zahtevo umakne? Določbe Zakona o prekrških (ZP-1) ne dajejo jasnega odgovora na to vprašanje, zato v prispevku podajam svoje stališče oziroma odgovor, ki bo razrešil dilemo, hkrati pa naj pripomore k pravilnemu in usklajenemu delovanju prekrškovnih organov, kot tudi vseh nas - potencialnih storilcev prekrškov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Zakonodajni odzivi na pojav novih psihoaktivnih snovi v EU

mag. Tanja Frank Eler, 23.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 7-8/2017Vprašanje nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi (NPS) ni novo, v zadnjih letih pa se ta problem še poglablja. Globalizacija proizvodnje v povezavi z razvojem sodobnih komunikacijskih orodij je povzročila, da se NPS razvijajo, proizvajajo in tržijo izjemno hitro. Podatki Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) kažejo, da je konec leta 2015 v primerjavi z letom 2009 njihovo skupno število naraslo s 166 na prek 600. Podobno podatki evropskega sistema zgodnjega opozarjanja kažejo, da je bilo v letu 2005 zabeleženih 14 do tedaj neznanih NPS, leta 2015 pa je to število naraslo na 98. Zaznali so jih že v več kot 100 državah, kar pomeni, da so postale globalni problem. Umirjanja tega trenda v kratkem torej ni pričakovati. Ob tem pa njihova uporaba predstavlja večje tveganje v primerjavi s tradicionalnimi drogami, ki jih NPS posnemajo, saj je njihov učinek bistveno bolj intenziven.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Med umorom in ubojem po KZ-1

mag. Andrej Ferlinc, 18.2.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 7-8/2016Današnji čas je tak, da se lahko vprašamo, ali je življenje resnično najpomembnejša vrednota, ki jo varuje kazenski zakonik. Včasih je bilo manjše število razprav in strokovnih člankov o kaznivem dejanju umora bolj posledica prepričanja, da gre za kaznivo dejanje, ki ob poznavanju storilca in žrtve ne prinaša kakšnih posebnih pravnih problemov. Truplo, orodje-orožje, motiv za storitev kaznivega dejanja in po možnosti še priznanje - to je bilo dovolj za obtožbo in tudi obsodbo. V središču pozornosti so še vedno kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala, ki odražajo današnji trenutek. Toda sporočilnost današnjega trenutka je prav v tem, da hlastanje za materialnimi dobrinami in pohlep povzročata spremembe na lestvici pravnih vrednot, in včasih se zdi, kakor da je človeško življenje le še formalno na prvem mestu. Posamičen človek in njegovo življenje v vojnah in migracijskih tokovih ostajata vredna manj kot kmet na šahovnici globalnih in parcialnih (predvsem premoženjskih) interesov. V takem položaju kazensko pravo ne more vplivati na ponovno prevrednotenje vrednot. Lahko pa prispeva k spoznanju, da je vsako posamično življenje enkratno, neponovljivo in zato kot vrednota nujno varovano tudi s kazenskim pravom. Priložnost za razpravo daje prav s Kazenskim zakonikom (KZ-1) vpeljano razločevanje med umorom in ubojem in pri tem vključitev nekaterih primerjalnopravnih vidikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Javna pritožbena seja

Luka Vavken, 19.2.2015

Kazenski postopek

Luka Vavken, Pravna praksa, 7-8/2015V naslovu navedene besedne zveze v pozitivnopravni ureditvi slovenskega kazenskega postopka ne najdemo, z njo pa v teoriji in sodni praksi označujemo način odločanja pritožbenega sodišča na seji, na kateri so navzoče stranke postopka. V Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) je tak način odločanja pritožbenega sodišča urejen v določbi 378. člena, ki je bila v času veljavnosti ZKP večkrat novelirana, pomembno vsebino pa ji je dala tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča. Na vprašanje, ali gre pri javni pritožbeni seji le za golo formo ali pa za formo, ki v sebi nosi globok vsebinski pomen, odgovarja prav nedavno sprejeta odločba Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 25746/2013 z dne 16. oktobra 2014, ki pomembno spreminja dosedanjo sodno prakso in kaže, da Vrhovno sodišče na lastne odločitve ni absolutno vezano, temveč jih lahko pri opravljanju ene svojih temeljnih nalog, razvoju prava, z ustrezno argumentacijo tudi spremeni, ob sicer nespremenjeni pozitivnopravni ureditvi. Poglejmo si pomen sprejete odločitve Vrhovnega sodišča za ustrezno razumevanje pomena javne pritožbene seje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalne okoliščine

Avtor ni naveden, 21.2.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2013Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje (in ne več kaznivih dejanj ali morda nadaljevano kaznivo dejanje) mora obstajati ne samo več povezovalnih okoliščin, ampak mora iz ravnanj storilca izhajati taka homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih ravnanj storilca na samostojno kaznivo dejanje nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka kot tudi smislu materialnih kazenskih določb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Izločitev sodnika po zavrnitvi priznanja krivde

mag. Boštjan Polegek, 21.2.2013

Kazenski postopek

mag. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 7-8/2013Zadnji Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) z novimi (dobrodošlimi) instituti za hitrejše in smotrnejše obravnavanje kazenskih zadev (predobravnavni narok, sporazumevanje o krivdi, narok za izrek kazenske sankcije) je uzakonil drugačno vrednotenje obdolženčevega priznanja krivde po vloženi obtožbi. Pred zakonsko spremembo obdolženčevo priznanje na način sojenja s postopkovnega vidika formalno ni vplivalo, zdaj pa lahko sodišče sojenje konča bistveno poenostavljeno, tj. brez izvajanja dokazov v zvezi z obdolženčevo krivdo. Pri tem je sodišče ohranilo možnost in dolžnost presoditi tehtnost priznanja, vendar je glede tega z veljavno zakonsko ureditvijo soočeno s pomembno oviro - obvezno izločitvijo razpravljajočega sodnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄7-8

Neupoštevanje vloge, ki pomeni zlorabo pravice

Avtor ni naveden, 19.2.2009

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2009 Sklep US RS, št. U-I-53/08, z dne 5. februarja 2009 Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/07 - UPB, 17/08 in 21/08 - popr.) se zavrže. Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄7-8

Terorizem in meje prava

Aleš Velkaverh, 19.2.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Aleš Velkaverh, Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 7-8/2009Vprašanje globalne vojne proti terorizmu je v zadnjem času potisnjeno v senco drugih svetovnih kriz, zlasti vse hujše krize svetovnega gospodarstva. Kljub temu ostaja dilema, do kod segajo dopustne metode v boju proti terorizmu, eden trših orehov 21. stoletja. Kako naj se kazensko pravo odzove na ra...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄7-8

Evropski dokazni nalog v kazenskih zadevah

dr. Katja Šugman-Stubbs, 19.2.2009

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Katja Šugman-Stubbs, dr. Katja Šugman-Stubbs, Pravna praksa, 7-8/2009Dne 18. decembra 2008 je Evropski svet sprejel dolgo pričakovani Okvirni sklep o evropskem dokaznem nalogu, ki se bo uporabljal v kazenskih zadevah. S tem dokumentom je EU še enkrat pokazala, kako resno misli z načelom vzajemnega priznavanja in s "prostim pretokom dokazov". Mirno lahko trdimo, da na...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄7-8

Spolno dejanje - izhodišče kriterijev za opredelitev pojma v kazenskem pravu

mag. Andrej Ferlinc, 22.2.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 7-8/2007mag. pravnih znanosti, vrhovni državni tožilec pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ) loči spolna dejanja kot kazniva izvršitvena dejanja v širšem in ožjem pomenu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄7-8

Vas ta trenutek preiskujejo?

Mitja Podpečan, 22.2.2007

Kazenski postopek, Elektronsko trgovanje in poslovanje

Mitja Podpečan, Pravna praksa, 7-8/2007univ. dipl. pravnik, sodniški pripravnik pri Višjem sodišču v Celju Nemško javnost je pred nekaj tedni močno presunila novica, da bodo državni organi v prihodnje lahko grobo posegli v zasebno sfero za zidovi stanovanj. Novica o ukrepih odmeva še toliko bolj, ker nemške oblasti ne kažejo pomisl...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄7-8

(S)lepota po ameriško

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 22.2.2007

Kazenski postopek

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 7-8/2007dr. pravnih znanosti, okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani V kazenskih postopkih v ZDA je prepoznava pogosto relevanten in pomemben dokaz. Večinoma se izvaja tako, da se v vrsto med kopico nedolžnih civilistov postavi tudi obdolženi, priča pa pokaže, ali med njimi nemara prepozna st...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄7-8

Zastaranje kazenskega postopka v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe

Darja Roblek, 22.2.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Darja Roblek, Pravna praksa, 7-8/2007univ. dipl. pravnica, odvetnica v Kranju Ko prebereš v naslovu citirano načelno mnenje Vrhovnega sodišča RS, oživi in postane aktualno vprašanje uporabe kazenskopravnega instituta absolutnega zastaranja pri vodenju kazenskih postopkov za kazniva dejanja, ki zastarajo. In to v trenutku, ko ugot...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄7-8

Mladoletniško kazensko pravo

Aleš Završnik, 22.2.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Aleš Završnik, Pravna praksa, 7-8/2007univ. dipl. pravnik, mladi raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Pri beograjski založbi Intermex je izšla publikacija s področja mladoletniškega kazenskega prava Maloletni učinioci krivičnih dela i krivičnopravna zaštita maloletnih lica (Mladoletni storilci kaz...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄7-8

Prisluškovanje

Nataša Skubic, 22.2.2007

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 7-8/2007Nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter druge prikrite preiskovalne ukrepe (undercover investigative methods) ureja Zakon o kazenskem postopku. Prikriti preiskovalni ukrepi (poleg nadzora elektronskih komunikacij so to še tajno opazovanje, kontrola pisem in drugih pošiljk,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄7-8

Sestrelitev ugrabljenega civilnega letala

dr. Damjan Korošec, 23.2.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zračni promet

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 7-8/2006Dne 11. septembra 2001 je mednarodna teroristična organizacija v ZDA ugrabila štiri potniška letala med rednimi leti in jih prisilila k strmoglavljenju. Dve letali sta treščili v World Trade Center v središču New Yorka, eno v sedež obrambnega ministrstva ZDA (Pentagon) v Arlingtonu v Virginiji, eno ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄7-8

Izkoriščanje mineralnih surovin – kaznivo dejanje po 211., 212. in 333. členu KZ

Miša Markovič, 23.2.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miša Markovič, Pravna praksa, 7-8/2006V Pravni praksi št. 23/2004 (15. 7. 2004) je bil objavljen članek mag. Adrijane Viler Kovačič z naslovom Izkoriščanje mineralnih surovin. V prispevku se avtorica nagiba k mnenju, da naj ne bi bil odvzem mineralne surovine brez lokacijskega dovoljenja oziroma – zdaj po zakonu o gradnji objektov brez ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄7-8

Nekaj pogledov na pravno ureditev varstva živali pred mučenjem

Boštjan Koritnik, 23.2.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Veterina (zdravstveno varstvo živali)

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 7-8/2006Pri pregledu slovenske in dostopne tuje pravne literature o razmerju med človekom in živaljo in predvsem literature, ki razmerje med obema približuje enačaju, izstopa predvsem opus znanega zagovornika pravic rastlin in živali ter rednega profesorja na pravni fakulteti v Splitu dr. Nikole Viskovića. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄7-8

Mesto pomilostitve v kazenskem pravu

dr. Marko Bošnjak, 23.2.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 7-8/2006V zadnjih tednih je završalo po pomilostitvah nekdanjega direktorja, sicer obsojenca za t. i. kriminal belih ovratnikov, in pred tem malo znanega storilca kaznivega dejanja nedovoljenega prometa z mamili, sicer specialnega povratnika. Laična in tudi strokovna javnost sta razpravo razširili na spraše...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 7-8

Leto objave

2018(3) 2017(2) 2016(1) 2015(1)
2013(2) 2009(3) 2007(6) 2006(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

AB CĆČDĐE F GHIJK LM NOP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov