O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Pregon bančne kriminalitete

Toni Tovornik, 18.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 2/2018Specializirano državno tožilstvo ima polne roke dela z zadevami s področja bančne kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Opis kaznivega dejanja v kazenskem postopku, prvi del: vsebinske in formalne razsežnosti opisa kaznivega dejanja

dr. Primož Gorkič, 18.1.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 2/2018V kazenskih postopkih, ki sledijo akuzatorno-inkvizitorni tradiciji, običajno kot informacijsko hrbtenico postopka označujemo kazenski sodni spis. Latinski rek Quod non est in actis non est in mundo danes nedvomno še vedno velja in opozarja na spoznavne omejitve, ki spremljajo vsak, ne le kazenskega postopka. Vendar pa se s krepitvijo akuzatornih prvin kazenskega postopka kot informacijski temelj vsake kazenske zadeve vse močneje vzpostavlja opis kaznivega dejanja. To potrjuje tudi novejša judikatura slovenskih in tujih oziroma mednarodnih sodišč. Zato kaže tej prvini kazenskih postopkov nameniti nekoliko več pozornosti in sistematične obdelave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Naklep in namen pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti

dr. Matjaž Ambrož, 19.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 2/2017V slovenskem pravnem prostoru imamo nekaj zmede glede razmerja med pojmom naklepa in namena. Namen se tradicionalno enači s pojmom "obarvanega naklepa", poleg tega se pogosto izpeljuje sklep, da je kazniva dejanja, katerih zakonski opisi omenjajo posebne namene storilca, mogoče izvršiti le z direktnim naklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Kar na poligraf z "zlikovci"?!

dr. Andraž Teršek, 19.1.2017

Kazenski postopek

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 2/2017Problem slovenskega kazenskega sodstva - tako kot kateregakoli drugega sodstva ali drugega področja prava ali pravne politike - ni previsoka raven pravne zaščite temeljnih ustavnih in človekovih pravic in svoboščin, niti to, da bi imeli t. i. ali domnevni ali zelo verjetni "kriminalci" preveč pravic, niti pravno postopkovna doslednost pri ugotavljanju odgovornosti in krivde v funkciji vladavine prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Predlogi državnega tožilstva za boljše inkriminacije

Hinko Jenull, 14.1.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 2/2016Prispevek temelji na predlogih, ki jih je Vrhovo državno tožilstvo Republike Slovenije v preteklem obdobju posredovalo Ministrstvu za pravosodje v okviru strokovnega sodelovanja pri pripravi sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika (KZ-1) ali pa samostojno, ob zaznanih pomanjkljivostih zakonske ureditve ali težavah pri uporabi posameznih določb splošnega in posebnega dela KZ-1 v praksi. Zaradi vključitve osebnih pogledov in mnenj avtorja posameznih ocen in predlogov ni mogoče šteti za uradna stališča tožilske institucije, ampak le kot pobudo za morebitni zakonodajni premislek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Pravne posledice obsodbe, s posebnim ozirom na prenehanje poslanskega mandata

dr. Ljubo Bavcon, 15.1.2015

Kazenski postopek

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 2/2015Ustavno sodišče je z odločbo Up-879/14-11 z dne 11. decembra 2014 odložilo ad calendas grecas razpravo o vsebini sodb rednih sodišč, ki so o zadevi odločala na treh stopnjah. Od devetih sodnikov, ki so o zadevi sodili, jih je moralo za obsodilno sodbo glasovati vsaj šest. Protagonistu te kazenske zadeve je Ustavno sodišče začasno prekinilo izvrševanje pravnomočne kazni z argumenti, o katerih bo pravna stroka še veliko razpravljala, da o političnih sporočilih te, v pravno obliko zavite, argumentacije ne zgubljamo besed. Strokovno gledano pa ne gre pozabiti, da imajo odločbe Ustavnega sodišča precedenčen pomen in zato logično pričakovane posledice v vseh prihodnjih primerih zahtev za varstvo zakonitosti in zelo verjetno tudi glede drugih podobnih civilnih in upravnopravnih zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Preiskava odvetniške pisarne, če odvetnik ni obdolženec oziroma osumljenec

Sladič Jorg, Sladič Zemljak Pavla, 16.1.2014

Odvetništvo in notariat, Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, mag. Pavla Sladič-Zemljak, Pravna praksa, 2/2014Konec leta 2013 je Okrožno sodišče v Ljubljani "z odredbo odredilo preiskave odvetniških pisarn, stanovanj in osebnih vozil treh odvetnikov, ki niso obdolženci oz. osumljenci v postopkuŠ,] in se po navedbah Odvetniške zbornice Slovenije nanašajo na dokumentacijo in druge podatke njihovih, torej odvetnikovih, strank - pooblastiteljev". Odvetniška zbornica je ugovarjala, da se preiskave "niso opravile pri obdolženih oziroma osumljenih osebah, temveč, upoštevaje 1. odstavek 214. člena ŠZakona o kazenskem postopku] ZKP, pri tretjih osebah, ker naj bi bilo verjetno, da bo mogoče odkriti predmete, ki so pomembni za kazenski postopek. Ne samo, da so bile odredbe za hišne preiskave izdane zoper osebe, ki niso osumljene kaznivega dejanja, izdane so bile zoper tretje osebe, odvetnike, v predkazenskem postopku, v katerem naj bi bile kaznivega dejanja osumljene stranke odvetnikov, med katerimi je pooblastilno razmerje o zastopanju."
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Krajevna in časovna veljavnost slovenskega kazenskega prava za obravnavo udeležb

dr. Damjan Korošec, 16.1.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 2/2014Po razpadu skupne države Jugoslavije je prva kazenska zakonodaja samostojne slovenske države (Kazenski zakonik - KZ) zelo podobno kot prejšnja jugoslovanska zvezna ureditev kraj izvršitve kaznivega dejanja opredelila v samostojni določbi splošnega dela kazenskega zakonika. Opredelila ga je za storilca, po t. i. ubikvitetni teoriji kraja izvršitve, in sicer z besedami: "Kaznivo dejanje je izvršeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi bil moral delati, kakor tudi na kraju, kjer je nastala prepovedana posledica." (Prvi odstavek 10. člena KZ). Poseben odstavek je bil namenjen kraju izvršitve poskusa (drugi odstavek 10. člena). Posebej za udeleženca problematike kraja izvršitve oziroma udeležbe ni urejala, tudi ne z morebitno določbo o smiselni uporabi določb o kraju izvršitve za udeležence ali s podobnimi zakonodajnimi pristopi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Motivacijski spekter kaznivih dejanj pri soočanju s tujo spolnostjo prek interneta

mag. Andrej Ferlinc, 16.1.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 2/2014Poplava internetnih vsebin, ki so deloma ali v celoti pornografske, v ničemer ne odstopa od splošne razširjenosti pornografije v drugih medijih, kot so televizija, revije in knjige. Specifična razlika pa je vendarle v tem, da internet omogoča globalno povezovanje in dostopnost teh vsebin brez posebnega truda. Tako kot imamo na področju "pravih" spolnih kaznivih dejanj posilstvo (170. člen Kazenskega zakonika - KZ-1) kot osrednje kaznivo dejanje, ki ga zakonodajalec glede na zagrozitev kazni približno izenačuje z drugim spolnim nasiljem (171. člen KZ-1), ki ne pomeni spolnega občevanja, ter na konec lestvice uvršča dejanja kršitve spolne nedotakljivosti oseb, ki še niso stare petnajst let, brez nujnosti fizičnega stika in pri katerih gre v večini primerov za neprostovoljna ravnanja, tako je za pornografijo značilno, da so spolni odnosi največkrat prikazani kot prostovoljni, kot prostovoljna pa so prikazana tudi ravnanja udeležencev pri drugih spolnih vsebinah. Dr. Korošec v tej zvezi razpravlja o kaznivih dejanjih, ki izražajo prepoved soočanja s tujo spolnostjo. To pa spodbuja k razmišljanju o kriminalnih motivih, ki so lahko značilni za taka kazniva ravnanja, zato da je mogoče lažje potegniti mejo med kaznivimi in nekaznivimi ravnanji, ki so povezana z uporabo interneta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄2

Kršitev materialnih določb ZP-1 - odločba o sankciji - opomin

Avtor ni naveden, 17.1.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2013Za izrek opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1 mora biti prekršek storjen v olajševalnih okoliščinah, ki jim je mogoče pripisati posebno težo. Zgolj odmaknjenost dogodka in nekaznovanost pravne osebe v konkretnem primeru ne utemeljujeta izreka opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄2

Pomen obdolženčevega kesanja v kazenskem postopku

dr. Saša Kmet, 19.1.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 2/2012Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen. Ko sodišče odmerja kazen storilcu kaznivega dejanja, v luči olajševalnih oziroma obteževalnih okoliščin med drugim upošteva tudi njegovo obnašanje po storjenem dejanju, zlasti, ali je poravnal škodo, povzro
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄2

Kaznivo dejanje izsiljevanja - izterjava dolga

Avtor ni naveden, 20.1.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2011Inkriminacija kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 218. člena KZ, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, leta 2007, določa dva bistveno različna motiva izsiljevanja. Pri klasični obliki je namen storilca, da s silo ali resno grožnjo drugega prisili, da ta kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, s tem pa sebi ali drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist. Pri drugi obliki, ki je bila uveljavljena 23. aprila 1999 s spremembami in dopolnitvami KZ pa je storilčev namen, da z nasiljem izterja svoj ali tuj dolg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄2

Kazensko pravo v globalnem svetu

Matjaž Ambrož, 20.1.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 2/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄2

Pogojni odpust pri hišnem zaporu

Uroš Divjak, 21.1.2010

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Uroš Divjak, Pravna praksa, 2/2010Nova kazenska zakonodaja je v naš pravni red prinesla nov institut hišnega zapora. Po prvem letu uporabe novega Kazenskega zakonika se v zvezi z njim v praksi že pojavljajo prva vprašanja in dileme, ena od njih je možnost uporabe pogojnega odpusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄2

Zapor po zaporu

Jan Jeram, 22.1.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Jan Jeram, Jan Jeram, Pravna praksa, 2/2009Francoski zakonodajalec je 25. februarja 2008 sprejel zakon, s katerim je uvedel varnostno pridržanje.1 Gre za ukrep, ki državi omogoča, da storilce najhujših kaznivih dejanj - francoski predsednik Nicolas Sarkozy jih je poimenoval kar "pošasti" - obdrži za zapahi tudi po odsluženi kazni. Država se ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄2

Privilegij zoper samoobtožbo v informacijski dobi

dr. Liljana Selinšek, 22.1.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 2/2009Tisočletja staro tekmovanje med kriptografi (ustvarjalci šifrer) in kriptoanalitiki (lomilci šifer)1 se z nekoliko nadgrajenimi pravili igre nadaljuje tudi v informacijski dobi. Do razvoja in razmaha računalniške tehnologije je bila kriptografija povezana predvsem z vojaškim in diplomatskim komunici...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄2

Priložnost, da se žrtev in storilec slišita

mag. Katarina Krapež, 22.1.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 2/2009"Ko sem prišel v zapor, sem bil soočen s številnimi konflikti: med delavci, med zaporniki, med upravo itd. Hotel sem nekaj narediti - ponuditi rešitev. Tako se je rodila ideja o mediaciji v zaporih," je začetke svojega dela kot zaporniški duhovnik opisal Robert Friškovec na strokovnem srečanju Ius C...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄2

Nekatere kazenske sankcije v osnutku KZ-1

dr. Mitja Deisinger, 17.1.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mitja Deisinger, Pravna praksa, 2/2008dr. pravnih znanosti, vrhovni sodnik - svetnik na Vrhovnem sodišču RS Ob osnutku novega Kazenskega zakonika (KZ-1) se je razvila široka javna razprava, ki poteka že tri mesece, torej dalj kot za druge zakone.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄2

Načelo zakonitosti

Avtor ni naveden, 18.1.2007

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Prekrški

, Pravna praksa, 2/2007Odločba US RS, št. U-I-69/06 z dne 14. 12. 2006, objavljena v Ur. l. RS, št. 139/06 Tretji odstavek 223. člena Zakona o prekrških (Ur. l.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄2

Obtožni akt in obtožba (II.)

Nataša Skubic, 18.1.2007

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 2/2007V prejšnjem terminološkem kotičku smo pregledali angleško pravno terminologijo v zvezi z obtožbo, obtožnim aktom in obtožnico. Ugotovili smo, da se obtožba v angleščino prevaja kot (criminal) accusation ali charge, obtožni akt kot charging ali accusatory instrument in obtožnica kot indictment. Danes...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄2

Hišna preiskava odvetniške pisarne – neobičajna stališča sodne prakse

dr. Blaž Kovačič, 18.1.2007

Odvetništvo in notariat, Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič, Pravna praksa, 2/2007dr. pravnih znanosti, Odvetniška družba Čeferin o.p., d.n.o. Pred kratkim mi je v roke prišla odredba Okrožnega sodišča v Kopru, s katero je sodišče odredilo hišno preiskavo v prostorih odvetniške družbe iz Ljubljane. Sama po sebi taka odredba ne bi bila nič posebnega, če ne bi bilo posebnosti...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄2

Zakon o občinskem redarstvu

mag. Roman Lavtar, 18.1.2007

Prekrški

mag. Roman Lavtar, Pravna praksa, 2/2007mag. politoloških znanosti, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Državni zbor Republike Slovenije je po precej polemični razpravi konec leta 2006 sprejel Zakon o občinskem redarstvu (ZORed),1 ki prvikrat, odkar imamo v Republiki Sloveniji moderno lokaln...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄2

Vrednostne (normativne) prvine v splošnem pojmu kaznivega dejanja

dr. Marko Bošnjak, 19.1.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 2/2006V zadnjih predbožičnih dneh je na PF Univerze v Ljubljani potekal zagovor doktorske disertacije z naslovom Vrednostne (normativne) prvine v splošnem pojmu kaznivega dejanja. Doktorand Matjaž Ambrož, asistent na katedri za kazensko pravo, je disertacijo zagovarjal pred komisijo, ki so jo sestavljali ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄2

Izbira, odmera in izrek kazenskih sankcij

mag. Damijan Florjančič, 19.1.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 2/2006Včasih se lahko dozdeva, da je povsem nesmiselno primerjati neprimerljive stvari in tako je bilo mogoče razmišljati tudi ob razpravi o načinih, postopkih in vplivih na izrekanje kazenskih sankcij (criminal sentencing) v okviru tretje (kazenske) sekcije na 48. letnem zasedanju Mednarodnega sodniškega...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄2

Leposlovje in kriminologija

dr. Dragan Petrovec, 19.1.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Javno obveščanje

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 2/2006Literatu po duši (profesorici slovenskega jezika in književnosti ter ruskega) trideset let dela s kriminološkimi besedili v knjižnici Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti pusti vtise. Globoke, zavedne in nezavedne. Vsi ti so v zadnjih letih planili na dan in izoblikovali dragoceno knjigo ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 2

Leto objave

2018(2) 2017(2) 2016(1) 2015(1)
2014(3) 2013(1) 2012(1) 2011(2)
2010(1) 2009(3) 2008(1) 2007(4)
2006(3) 2005(4) 2004(5) 2003(2)
2001(3) 1999(2) 1998(1) 1997(1)
1996(1) 1995(3) 1991(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČD ĐEF G HIJ K L M NO P QRS Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov