O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 35)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Dokler lahko kriminalci več zaslužijo, kot izgubijo

dr. Sandra Damijan, 23.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

dr. Sandra Damijan, Pravna praksa, 3/2020Številne finančne transakcije, menjave deležev v podjetjih, nakup in financiranje zemljišč, prenakazila večmilijonskih zneskov na račune v davčnih oazah, nezakonita premoženjska korist in konflikti interesov so bila nekatera izmed dejanj nekdanjih vodilnih bankirjev v finančni skupini banke Hypo. Po dolgotrajnem in zapletenem sodnem postopku smo pred nekaj dnevi končno dobili obsodilno sodbo zaradi zlorabe položaja in pranja denarja, na podlagi katere bodo štirje bankirji dobili zaporno kazen, plačali nekaj deset tisoč evrov denarne kazni, vrnili pa naj bi tudi več milijonov evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Tajno sojenje v kazenskem postopku ni nujno v nasprotju z EKČP

Zoran Skubic, 23.1.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Javnost sojenja, sploh pa v kazenskih postopkih, je nedvomno ena od temeljnih civilizacijskih pridobitev, in kot taka je zapisana tudi v 24. členu Ustave, a z dostavkom, da izjeme od tega načela določa zakon. Tudi prvi odstavek 6. člena (Evropske) Konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) dopušča določene izjeme od načelne zapovedi javnosti sojenja, in sicer v primerih, ko "je to v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Vročanje odločb o storjenem prekršku domnevnemu kršitelju v drugi državi članici

Zoran Skubic, 23.1.2020

Prekrški

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Prekrški so hočeš nočeš področje prava, s katerim se v vsakdanjem življenju daleč najbolj pogosto srečamo, pa naj bo to doma ali pa v tujini, sploh pa na cestah. Na to nesporno dejstvo seveda ni neobčutljivo niti pravo EU, vsaj odkar se je z Okvirnim sklepom 2005/214/PNZ (OS) področje uporabe načela vzajemnega priznavanja razširilo tudi na globe in denarne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Preiskave in obtožnice zoper bankirje

Urša Ravnikar Šurk, 23.1.2020

Kazenski postopek, Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2020Med prioritetami specializiranega državnega tožilstva (SDT) je pregon domnevnih zlorab v bančništvu, kjer gre najpogosteje za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Pri bančni kriminaliteti SDT obravnava 72 zadev, večina pa jih je že v sodnih postopkih. Med drugim so bile vložene zahteve za preiskavo in obtožni akti zoper nekatere člane uprav in nadzornih svetov največjih bank v Sloveniji. Državni tožilci, ki obravnavajo te zadeve, bodo razbremenjeni dela na drugih pravnih področjih in bodo dobili strokovno pomoč. Vrhovno državno tožilstvo (VDT) je označilo zadeve za zahtevne, saj je bilo zaslišano veliko prič in sodnih izvedencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Pravica do informacij o pravnomočnih kazenskih odločbah

Klemen Šuligoj, 23.1.2020

Kazenski postopek, JAVNO OBVEŠČANJE

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 3/2020Vodenje kazenskih postopkov in odločanje v njih je nemalokrat pod drobnogledom javnosti, še zlasti v primerih, ko je v vlogi obdolženca znana ali vplivna oseba ali ko gre za sojenje za posebej zavržno kaznivo dejanje. V takih primerih obstaja tudi interes po seznanitvi s podrobnostmi primera, izkazan v obliki želje po dostopu do dokumentacije v spisu. V tem prispevku obravnavam vprašanja v zvezi s pravico dostopa do pravnomočne kazenske odločbe in okoliščinami, ki uveljavljanje te pravice omejujejo oz. onemogočajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Nacionalna kriminološka konferenca "Nasilje, kultura in kapitalizem"

Marko Drobnjak, 17.1.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Marko Drobnjak, Pravna praksa, 3/2019Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je 29. novembra 2018 v inštitutski knjižnici potekala tradicionalna Nacionalna kriminološka konferenca. Prispevke številnih avtorjev je v skupno polje povezala letošnja tema Nasilje, kultura in kapitalizem, ki je omogočila aktualno znanstveno izraznost. Po uvodnem pozdravu direktorja inštituta dr. Matjaža Jagra so sledile predstavitve prispevkov, ki jih je povezoval letošnji programski vodja dr. Zoran Kanduč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Prepoved poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku - drugi del

mag. Luka Vavken, 17.1.2019

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 3/2019Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma bolje rečeno napačno predvidevanje, želim poudariti nesporno dejstvo: vprašanja, povezana s prepovedjo poznega navajanja dokazov (vsaj na področju kaznovalnega prava), v pravni dogmatiki, predvsem pa v sodni praksi niso in nikoli ne bodo do konca razrešena. Odločitev, ali je sodišče dokaz utemeljeno zavrnilo, ker je bil predlagan prepozno, bo na koncu vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera: kompleksnosti obravnavane zadeve, vprašanja, ali je obramba imela dovolj časa in možnosti za pripravo obrambe, okoliščine, ali je med postopkom prišlo do obrata, ki ga stranka ni mogla pričakovati, trenutka, kdaj je stranka izvedela za določen dokaz ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razmerja med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 17.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2019Čeprav v pravni doktrini zanemarjeno, je vprašanje razmerij med pogodbo in kaznivim dejanjem še kako pomembno in aktualno. Pomembno, ker je od natančne analize teh razmerij odvisno, ali in kdaj je pogodba neveljavna; aktualno, ker se v sodobni ekonomiji številna kazniva dejanja izvajajo ravno s pogodbami ali s kombinacijami medsebojno povezanih pogodb. Mislimo npr. na javna naročila, ki so izid predhodnega koruptivnega ravnanja, na poslovne goljufije in na goljufije na škodo države, Evropske unije ali drugih subjektov, na oškodovanje upnikov, na lažne stečaje ipd. Namen tega prispevka je prikazati še neobdelana polja v pravni doktrini, kjer se pogodbe stikajo s kriminalnimi ravnanji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Težave specializiranih oddelkov sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 17.1.2019

Sodišča, Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2019Trenutno stanje na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je zaskrbljujoče, saj imajo zaposlenih le 17 sodnikov, ki so preobremenjeni. Potreba po okrepitvi kadra obstaja že dalj časa. Vrhovno sodišče je leta 2016 Ministrstvu za pravosodje predlagalo dodelitev desetih novih sodniških mest, toda razpis za prvih šest je bil objavljen šele lani. Zaradi postopkovnih pravil je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh ljubljanskih sodnic. Ostale tri kandidature, dveh kranjskih in ene novomeške sodnice, je sodni svet zavrnil z razlago, da bi se z odhodom omenjenih sodnic pojavile težave na njihovem matičnem sodišču. Ker za delo na specializiranem oddelku že tako ni veliko zanimanja, se vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča boji, da ga bo po zadnjih dogodkih še manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Člen 154 ZKP na gladini razburkanega oceana

mag. Jasmina A. Tabaković, 17.1.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2019Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Nadomestitev globe z nalogami v splošno korist lahko postane neizvedljiva

Avtor ni naveden, 24.1.2013

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2013Varuh je bil seznanjen s težavami, s katerimi so se srečevali centri za socialno delo (CSD) in sodišča pri iskanju nalog v splošno korist, s katerimi bi se lahko nadomestila globa, izrečena za prekršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Nedovoljen dokaz v kazenskem postopku - izpovedba privilegirane priče - uradni zaznamek CSD

Avtor ni naveden, 26.1.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Sodba I Ips 1008/2010-35, 6. oktober 2011 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 1008/2010) ZKP - 18., 83., 236. in 237. člen KZ-1 - 191. člen Izjava pozneje, v kazenskem postopku privilegirane priče, dana na centru za socialno delo socialni delavki, in navedbe vsebine pogovora z oško
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Nedovoljen dokaz - prepoznava osumljenca v predkazenskem postopku - izjava občana

Avtor ni naveden, 26.1.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Sodba I Ips 60/2011, 13. oktober 2011 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Kp 355/2010) ZKP - 18. člen, drugi in tretji odstavek 148. člena, 8. točka prvega odstavka 371. člena Izjave, ki jih dajo policiji občani, niso nedovoljen dokaz, saj so pridobljene zakonito, v skladu z zakonskimi poobla
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Postopek o prekršku - varnost cestnega prometa - razumen dvom o domnevanem dejstvu

Avtor ni naveden, 26.1.2012

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Iz obrazložitve
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Pravice zapornikov - pregled novejše sodne prakse ESČP

Zoran Skubic, 26.1.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2012Slovenija je bila v Strasbourgu pred nedavnim soočena z neprijetnimi dejstvi glede stanja svojega zaporskega sistema: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v dveh primerih (Štrucl in drugi ter Mandić in Jović) za skupaj pet pritožnikov ugotovilo, da so okoliščine prezasedenosti ljubljanskega zapora, v katerih so pritožniki kot priporniki in zaporniki v letu 2009 in 2010 preživljali odvzem prostosti, same po sebi pomenile kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki prepoveduje mučenje ter nečloveško ali ponižujoče ravnanje. V podobnem primeru (Lalić), ki se je nanašal na zapor na Dobu, pa ESČP po drugi strani ni ugotovilo kršitev. Iz njegove bogate sodne prakse je razvidno, da zaporniško problematiko jemlje zelo resno. Zato in zaradi dejstva, da nas v bližnji prihodnosti čaka še več odločitev v podobnih primerih, se na kratko seznanimo z najnovejšimi trendi odločanja ESČP v zvezi s pravicami zapornikov glede na določbe 3. člena EKČP (prepoved mučenja).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Nekavzalni prostovoljni odstop v noveli KZ-1B

dr. Matjaž Ambrož, 26.1.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2012Novela Kazenskega zakonika KZ-1B v materijo poskusa ni posegla, z izjemo nekoliko širših možnosti za nagrajevanje prostovoljnega odstopa storilca in udeležencev. Po novem je fakultativna odpustitev kazni predpisana tudi za t. i. nekavzalni prostovoljni odstop (prostovoljni odstop, pri katerem med prizadevanji za preprečitev prepovedane posledice in izostankom prepovedane posledice ni vzročne zveze). Tak prostovoljni odstop je podan, ko si storilec (oziroma udeleženec) iskreno in primerno prizadeva preprečiti posledico, vendar pa ta izostane neodvisno od njegovih prizadevanj (nova tretji odstavek 36. člena in tretji odstavek 40. člena KZ-1). Taka ureditev v primerjalnem pravu ni redkost, poznajo jo denimo nemški (drugi odstavek 24. člena), švicarski (tretji odstavek 23. člena) in avstrijski KZ (drugi odstavek 16. člena), uvedel pa jo je tudi novi hrvaški KZ (tretji odstavek 35. člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Stroški kazenskega postopka

Blaž Kovačič-Mlinar, 27.1.2011

Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 3/2011Kakšna je pravna podlaga za odločitev o temelju za povračilo stroškov, nastalih v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj pred okrajnim sodiščem, ko državni tožilec zavrže kazensko ovadbo, oškodovanec pa ne prevzame pregona in zato se kazenski postopek niti ne začne? Sodišče namreč v takem primeru ne izda nobene odločbe o glavni stvari, katere del bi bila tudi stroškovna odločitev, stroški v zvezi z zagovornikom pa so osumljencu vsekakor nastali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄3

Novela ZP-1E

Irena Vovk, 24.1.2008

Prekrški

Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2008Vlada RS je 17. januarja sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških in ga bo po nujnem postopku poslala v Državni zbor RS. Zaradi zaznanega zviševanja glob za prekrške na nekaterih področjih urejanja pravil se predlaga zvišanje zgornje meje za predpisovanje glob za prekr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄3

Nepotrebnost usklajevanja kazenskih sankcij z Rimskim statutom

dr. Aleš Novak, 24.1.2008

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 3/2008dr. pravnih znanosti, docent na PF Univerze v Ljubljani V zadnji Pravni praksi smo lahko prebrali zanimiv prispevek vrhovnega sodnika dr. Mitje Deisingerja, v katerem skuša utemeljiti predlagano ureditev kazni dosmrtnega zapora, ki jo prinaša predlog novega Kazenskega zakonika.1 V uvodu dr. Deis...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄3

Še en traktat o novi smeri kazenskega prava

dr. Ljubo Bavcon, 24.1.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 3/2008dr. pravnih znanosti, zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani Zelo mi je žal, da z dolgoletnim sodelavcem in kolegom dr. Ivanom Beletom ni več mogoče najti skupnega jezika pri tako pomembni zadevi, kot je kazenski zakonik. S posebnim začudenjem pa me navdaja dejstvo, da je ideološko politič...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄3

Evropske omejitve kazni izgona tujca iz države

dr. Liljana Selinšek, 25.1.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, PROST PRETOK OSEB (ČLENA 62 IN 63 ES POGODBE)

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 3/2007dr. pravnih znanosti, doc. PF Univerze v Mariboru Vse od vstopa Slovenije v Evropsko unijo (EU) je v zvezi s stransko kaznijo izgona tujca iz države, opredeljeno v 40. členu kazenskega zakonika (KZ), aktualno vprašanje, koga šteti za tujca oziroma konkretneje: ali je izgon tujca iz države mogo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄3

Ekonomska neenakost in kriminaliteta

Polona Mozetič, 25.1.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Socialno varstvo in zavarovanje

Polona Mozetič, Pravna praksa, 3/2007univ. dipl. pravnica, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani. Statistike kažejo, da je večina kriminalitete v Sloveniji premoženjska kriminaliteta.1 Obstaja tudi velikanska razlika med stopnjo brezposelnosti v Sloveniji in brezposelnostjo obdolžencev, saj ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄3

Zloraba prava - 'inkasantstvo' in 'malo prekrškarstvo'

Andraž Teršek, 27.1.2005

Uprava, Prekrški

Andraž Teršek, Pravna praksa, 3/2005Postavljam tezo o obstoju vse več ustavnopravno relevantnih dejstev, ki dokazujejo, da slovenska policija naloge, povezane z varnostjo v cestnem prometu in z varnostjo udeležencev v cestnem prometu, izvaja na način, ki iz sfere »politične (policy) primernosti« očitno stopa na področje »(ustavno)prav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄3

Prenehanje sodniške funkcije zaradi neizpolnjevanja pogojev – ZP-1

Avtor ni naveden, 27.1.2005

Sodišča, Prekrški

, Pravna praksa, 3/2005Začasna odredba US RS, št. U-I-19/05 z dne 13. 1. 2004 - Izvrševanje šestega odstavka 217. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 7/03 in 86/04) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄3

MKS: Pravni viri MKS

Dean Zagorac, 30.1.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Dean Zagorac, Pravna praksa, 3/2003Iz prakse mednarodnih kazenskih sodišč (III.del) Pri ustanavljanju mednarodnih kazenskih sodišč za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando (MKSJ in MKSR) so se snovalci ustanovnih dokumentov teh dveh ad hoc mednarodnih sodišč lahko oprli zgolj na nekaj ali pa sploh nič podobnih primerov iz zgodovine. Zara...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3

Leto objave

2020(5) 2019(5) 2013(1) 2012(5)
2011(1) 2008(3) 2007(2) 2005(2)
2003(1) 2002(1) 1999(2) 1998(1)
1997(4) 1995(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČD ĐEF GHIJK LM N OPQR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov