O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 29)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Uporaba kaznovalnih pooblastil in družbene posledice

Hinko Jenull, 14.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2019Kritična misel, izrečena ob načrtu za nov zakonik, ki naj bi "naravo kazni prilagodil naravi prestopka", je še vedno aktualna - celo bolj kot med francosko revolucijo. Prispodoba, ki je takrat veljala zgolj za uniformiranost kaznovanja z zaporom, danes ponazarja odziv družbe na vsakršno ravnanje, ki odstopa od splošnih pričakovanj. Novici o domnevni nepravilnosti, napaki, zlorabi, če se nanaša na zamenjavo uprave, zdravniški zaplet ali žveplanje čevapčičev, kot prvo in odločilno sledi vprašanje, kdo bo za to odgovarjal, z navedbo člena storjenega kaznivega dejanja in številom let zapora, ki "grozi storilcu". Le še dan ali dva sta potrebna za vložitev ovadbe in z olajšanjem lahko ugotovimo, da bodo "pristojni organi sedaj opravili svoje". S tem naj bi bile rešene težave - za naprej in za nazaj. Žal ne drži ne prvo ne drugo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Zakonski znak preslepitve in kaznivo dejanje goljufije

Klemen Princes, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Klemen Princes, Pravna praksa, 44/2018Pred časom je Vrhovno sodišče RS s stališčem, da sta dogovor o poslovnem sodelovanju in obljuba rednega plačila le potrebni, ne pa tudi zadostni pogoj za uresničitev tega zakonskega znaka, naredilo konec širokemu tolmačenju zakonskega znaka preslepitve pri poslovni goljufiji. Odločitev je hitro vplivala na poenotenje sodne prakse o tem vprašanju, kar je bil tudi njen izrecen namen. Le malo pred izdajo te sodbe je na samostojnost posameznih zakonskih znakov goljufije opozorilo tudi Ustavno sodišče RS. Kljub temu da dvomov o nedopustnosti sklepanja o enem zakonskem znaku zaradi obstoja drugega ne bi smelo več biti, ostaja njihova konkretizacija težavna zaradi zahtevne zgradbe kaznivega dejanja, še posebej pa zaradi vzgibov storilca, ki so zunanjemu svetu pač skriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Zborno kazensko sojenje - anahronizem ali progres?

dr. Boštjan Polegek, 16.11.2017

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 44/2017Prizadevanja za oblikovanje nove strukture sodišč prve stopnje so ponovno zbudila živahnejša razmišljanja o vključitvi državljanov v izvajanje sodne oblasti oziroma širše o zbornem sojenju. V rednem kazenskem postopku procesni predpis še ohranja kolegijsko odločanje sodišča prve stopnje, čeprav je od novele ZKP-K sodelovanje sodnikov porotnikov le še fakultativno, še zmeraj pa je zakon dosleden pri zbornem odločanju instančnih sodišč. Tudi sam menim, da je tema, o kateri se je kritično razpravljalo že v prejšnjem režimu, vse bolj aktualna - med drugim se nanaša na vprašanje sodniške avtoritete kot splošne socialno-psihološke in pravne vrednote, ki je v našem sistemu sicer močno zapostavljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Prima facie presoja verodostojnosti dokazov, dokazna ocena ter upoštevanje navedb in dokazov obrambe v izročitvenem postopku

Matija Urankar, 16.11.2017

Kazenski postopek

Matija Urankar, Pravna praksa, 44/2017Ideja za ta prispevek je nastala ob sodelovanju v izročitvenem postopku, ki je še v teku in je v času pisanja tega prispevka nekje med sodno in upravno fazo izročitve. Zaradi tega je ta prispevek napisan na kolikor se le da abstraktni ravni, njegov cilj pa je osvetliti vprašanje obsega in mej presoje, ali iz prošnje za izročitev izhaja dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je posameznik, čigar izročitev se zahteva, izvršil določeno kaznivo dejanje (13. točka prvega odstavka 522. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)). Menim, da so sodišča pri takšni presoji dolžna upoštevati tudi navedbe in predložene dokaze obrambe ter opraviti vsaj prima facie presojo verodostojnosti posredovanih dokazov in dokazno oceno (tako listin obrambe kot listin, ki jih je posredovala država prosilka).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Neustavnost 243. člena Kazenskega zakonika (zloraba notranje informacije)?

dr. Blaž Kovačič Mlinar, 12.11.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 44/2015Višje sodišče v Ljubljani je pred nedavnim izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se na podlagi 156. člena Ustave RS postopek odločanja o pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča prekine do odločitve v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 243. člena Kazenskega zakonika (KZ) in tretjega odstavka v zvezi s 1. točko prvega odstavka 566. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). V zvezi s tem je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) sodišče z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti začelo postopek za oceno ustavnosti navedene določbe KZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Pravna presoja v tujini pridobljenih dokazov, pridobljenih za potrebe tujega postopka, brez sodelovanja naše države

Barbara Zobec, 12.11.2015

Kazenski postopek

Barbara Zobec, Pravna praksa, 44/2015V slovenski kazenskopravni teoriji je že dolgo uveljavljen in globoko ukoreninjen mešan tip kazenskega postopka. Njegov cilj je na eni strani doseči čim večjo učinkovitost pregona, seveda ob doslednem spoštovanju načela zakonitosti, na drugi strani pa varstvo človekovih pravic posameznika, ki se znajde v kazenskem postopku. Za učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj oziroma za zaščito družbe pred storilci se mora sodišče dokopati do resnice o zadevi, saj šele ta omogoča ne samo odkritje storilcev kaznivih dejanj, temveč tudi njegovo razsodbo. Načelo iskanja materialne resnice je eno najpomembnejših načel kazenskega postopka, iz katerega izhaja tudi tako imenovana instrukcijska ali inkvizicijska maksima, po kateri je sodišče upravičeno in dolžno izvajati dokaze tudi po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 17. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Kazensko preganjanje novinarjev

Jasmina Beganović, 13.11.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jasmina Beganović, Pravna praksa, 44/2014V primerih kazenskih postopkov zoper novinarje zaradi domnevno storjenih kaznivih dejanj pri opravljanju njihovega dela se porajajo številna vprašanja, na katera so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize Kazensko preganjanje novinarjev, ki je potekala v torek, 4. novembra 2014, v Galeriji Škuc. Okroglo mizo, ki jo je organiziralo Društvo novinarjev Slovenije, je povezoval novinar časopisa Delo Lenart Kučič, kot udeleženci pa so svoje izkušnje prispevali novinarka Dela Anuška Delić, nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, novinar Dnevnika Primož Cirman, odvetnik družbe Pro Plus Vincenc Grčar in Nani Jansen, vodilna pravnica pri nevladni organizaciji Media Legal Defence Initiative (MLDI), ki nudi pravno pomoč novinarjem, avtorjem spletnih dnevnikov in neodvisnim medijem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Ugotavljanje namena pri zlorabi položaja ali zaupanja

dr. Liljana Selinšek, 13.11.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 44/2014Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) spada med t. i. namerne delikte. V opisih vseh oblik tega kaznivega dejanja je kot poseben zakonski znak določen namen, s katerim mora storilec izvršiti dejanje, tj. pridobitev (ne)premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode. Če zakonsko zahtevanega namena v konkretnem primeru ni, znaki kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti niso izpolnjeni. Obsodilna sodba pa ni možna tudi v primeru, ko namena ni mogoče ugotoviti (oziroma ga storilcu pripisati). Namen je kot subjektivni zakonski znak prepleten z institutom krivde (praviloma z direktnim naklepom) in zahteven za dokazovanje (oziroma ugotavljanje ali pripisovanje), kar postane še posebej očitno v primeru slabega upravljanja gospodarskega subjekta oziroma sistematične opustitve dolžnosti ravnanja s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika pri razpolaganju s premoženjem gospodarskega subjekta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Prekrški - zahteva za sodno varstvo - izvajanje dokazov v korist obdolženca

Avtor ni naveden, 14.11.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2013Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena URS, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo. Ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen, je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Slovenskega državljana obsodili za hudodelstvo zoper človečnost v Srebrenici

dr. Sabina Zgaga, 15.11.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 44/2012Sodni senat Sodišča Bosne in Hercegovine je junija 2012 ustno razglasil obsodilno sodbo zoper Francija Kosa zaradi sodelovanja pri pobojih v Srebrenici. Sodba je bila izdelana v pisni obliki šele septembra, zato jo predstavljamo šele zdaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

ZPrCP-A ali koga skrbi za varnost na naših cestah

Suzana Gril, 15.11.2012

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 44/2012Področje cestnega prometa in prometne varnosti so konec leta 2010 in v začetku leta 2011 zaznamovale korenite spremembe prometne zakonodaje. Do takrat veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki je bil po mnenju zakonodajalca preobsežen, nepregleden in zato neustrezen, so nadomestili štirje novi predpisi. Zanje smo utemeljeno pričakovali ali vsaj upali, da so pripravljeni premišljeno, ob ustrezni poglobljeni analizi in sodelovanju širokega kroga strokovnjakov, vse z namenom ustvarjanja stabilnih in trdnih temeljev prometne varnosti. Žal se pričakovanja niso v celoti uresničila. Argumenti, ki jih je zakonodajalec ob uvajanju nove prometne zakonodaje jasno in pogosto ponavljal, padajo eden za drugim kot hišica iz kart. Kako naj si sicer razlagamo, da smo v dobrem letu dni od začetka uporabe novih prometnih predpisov že doživeli spremembo Zakona o cestah (ZCes-1A), nedavno pa je veliko prahu dvignila tudi novela Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-A). Tako se v strokovni javnosti utemeljeno sprašujemo, ali je bila pot, ki jo je na področju prometne zakonodaje zakonodajalec začrtal konec leta 2010, res dovolj premišljena. Težko je namreč razumeti, da se je le leto dni po začetku uporabe zakonodajalec odločil pristopiti k spremembi ZPrCP, katere temeljno sporočilo in vodilo je zniževanje glob za posamezne prekrške, med njimi tudi tistih, ki so povezane z intenziteto posledic prometnih nesreč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Novela ZOPOKD-C

dr. Liljana Selinšek, 15.11.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 44/2012Kot običajno je v senci obsežnih in pomembnih sprememb Kazenskega zakonika (KZ-1) sredi poletja ugledala luč sveta tudi novela Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD-C). Novela poleg uskladitve določb ZOPOKD s spremembami KZ-1 prinaša tudi nekaj pomembnih izboljšav pri opredeljevanju posameznih institutov, povezanih z odgovornostjo pravnih oseb za kazniva dejanja, zato je prav, da ji namenimo nekaj besed tudi v literaturi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Prekrški - uporaba milejšega zakona - hitrost vožnje

Avtor ni naveden, 15.11.2012

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2012Sodba IV Ips 89/2012, 18. oktober 2012 (v zvezi s sodno Višjega sodišča v Mariboru PRp 422/2011) ZP-1 - drugi odstavek 2. člena in 4. točka 156. člena ZVCP-1 - 30. in 234. člen ZPrCP - 45. člen Pri presoji, kateri zakon je milejši, je treba zakona primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

Prikriti preiskovalni ukrepi v sodni praksi

Kavšek Nuša, Bele Vid, 17.11.2011

Kazenski postopek

Nuša Kavšek, Vid Bele, Pravna praksa, 44/2011Prispevek je nastal pri pripravi odgovorov na vprašanja sodnikov o sodni praksi Vrhovnega sodišča v zvezi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi in so ga vrhovni sodnici Barbara Zobec in Vesna Žalik ter višji sodnik Aleš Arh predstavili na delavnicah Kazenskopravne sodniške šole v Portorožu, 26.-28. sep
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

Nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalni elementi - res iudicata

Avtor ni naveden, 17.11.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2011Sodba I Ips 18724/2010-49, 15. avgust 2011 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 18724/2010) ZKP - tretja točka 372. člena KZ-1 - 54. člen Pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja gre za fikcijo, da je bilo storjeno le eno kaznivo dejanje. Njena uporaba mora biti zato nujno za
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

Koliko stane mobing?

mag. Tanja Pirnat, 17.11.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

mag. Tanja Pirnat, Pravna praksa, 44/2011Ob pregledu do zdaj objavljenih prispevkov na temo mobinga sem bila presenečena nad dvojim: da prispevkov, vsaj s pravnega področja, ni veliko (čeprav je na splošno zaslediti veliko "govora" o mobingu) in da je večina prispevkov, pa tudi drugih zapisov (na primer na internetu), z nepravnih (sociološkega, zdravstvenega, psihološkega in podobnih) področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄44

Še o (ne)resnici v sodni dvorani

Janko Marinko, 11.11.2010

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 44/2010 "Ameriško sodno izsiljevanje"! Tako je blagodati adversarnega (ameriškega) kazenskega postopka videl Jean-François Hénin, nekdanji član vodstva francoske banke Crédit Lyonnais. Oseba, ki si je nedvomno lahko privoščila vso potrebno pravno zaščito, adversarnega postopka nikakor ni prepoznala kot tistega, ki "lahko uravnoteži še tako veliko nesorazmerje v pozicijah moči". Postopek zoper Henina se je končal z vložitvijo t. i. Alford plea, izjave, s katero obdolženi hkrati prizna krivdo in zatrjuje nedolžnost, posledica take izjave pa je obsodilna sodba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄44

Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - ki to so ali niso?

Saša Kmet, 12.11.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Saša Kmet, Pravna praksa, 44/2009O skupini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime je v domači kazenskopravni in kriminološki literaturi malo zapisanega, čeprav gre za tematiko, ki, upoštevaje že pregovorno kverulantstvo Slovencev,1 vsakodnevno zaposluje akterje kazenskega pravosodja. Če že, se pisci ukvarjajo zlasti z dogmatskimi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄44

Grdo ravnanje - ogrožanje varnosti - nasilništvo

Avtor ni naveden, 12.11.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2009Če obdolženčevo ravnanje tako po kvantiteti kot kvaliteti ne presega ravnanja, ki pomeni uresničitev kaznivega dejanja grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ oziroma ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, njegovega dejanja ni mogoče opredeliti (tudi) kot kaznivo dejanje nasil...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄44

Hitri postopek o prekršku - odločba o prekršku

Avtor ni naveden, 13.11.2008

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2008Sodba IV Ips 59/2008, 17. junij 2008 ZP-1 - prvi odstavek 57. člena in 2. točka 62. člena V primerih, ko pooblaščena uradna oseba s posebnim postopkom dokazovanja ugotavlja, ali so podani zakonski znaki prekrška in s tem povezana odgovornost kršitelja, mora prekrškovni organ izvesti ustrezen post...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄44

Počen balon

Alenka Leskovic, 13.11.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Leskovic, Alenka Leskovic, Pravna praksa, 44/2008Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄44

Nedovoljeni dokazi - poligraf

Avtor ni naveden, 15.11.2007

Kazenski postopek

, Pravna praksa, 44/2007Sodba I Ips 247/2006, 21. junij 2007 (v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju K 170/2004) ZKP - drugi odstavek 18. člena, osmi odstavek 227. člena, tretji odstavek 266. člena URS - četrta alinea 29. člena Merilo za dovoljenost nekega dokaza v skladu s sistemsko razlago Zakona o kazenskem posto...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄44

Po zlorabi ljudstva še zloraba pravice

Dominika Švarc, 16.11.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dominika Švarc, Pravna praksa, 44/2006univ. dipl. prav., LL.M. doktorska kandidatka na FDV v Ljubljani raziskovalna asistentka na LSE v Londonu Dolgo pričakovana prva sodba Iraškega visokega sodišča1 ni nikogar presenetila: Sadam Husein je bil zaradi svoje vloge pri pokolu 148 Šiitov v mestu Dujail leta 1982 obsojen na smrt z obeša...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 44

Leto objave

2019(1) 2018(3) 2017(2) 2015(2)
2014(2) 2013(1) 2012(4) 2011(3)
2010(1) 2009(2) 2008(2) 2007(1)
2006(1) 2003(2) 2002(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČDĐEFG HIJ K L M N OP QRS Š T U VWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov