O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Eksistencialna krivda Zahoda in boj za interpretacijo 297. člena KZ-1

dr. Rok Svetlič, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 39-40/2018V 35. številki PP je bil objavljen članek mag. Primoža Križnarja z naslovom Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1(člen je naslovljen "Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti"). Že dlje časa sem razmišljal o članku, posvečenem tematiki, ki jo obravnava ta člen, tako da me je ta dragoceni prispevek k diskusiji o preganjanju sovražnosti spodbudil k pisanju naslednjih vrstic. Križnar je svojo analizo posvetil argumentu v prid širši interpretaciji izvršitvenega načina kaznivega dejanja. Pledira, da bi dikcijo, "dejanje [...], ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir", aplicirali tudi na zgolj potencialno ogrožanje teh pravnih dobrin. Če je res uveljavljena interpretacija, po kateri so kazniva le dejanja, ki so "tik pred tem", da sprožijo nasilje, tedaj je upravičen pomislek, ali ta interpretacija pomenskost člena pokaže "v najboljši luči".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nikakor ne! Razlog je doktrina chilling effect.

Tomaž Pavčnik, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2018To je moj odgovor na naslovno vprašanje Igorja Vuksanovića v predprejšnji Pravni praksi, ali je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Kazenski postopek - odvzem premoženjske koristi

Avtor ni naveden, 12.10.2018

Kazenski postopek, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2018Pri institutu odvzema premoženjske koristi gre za sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji, saj se z njim zasleduje predvsem restitucijo. Ukrep odvzema premoženjske koristi pa ima tudi preventiven vidik in omogoča, da se storilci kaznivih dejanj ne morejo zanašati na odbitek tistih stroškov, ki so per se prepovedani, saj so ti po svoji naravi neločljivo povezani s (predhodnim) protipravnim ravnanjem oziroma iz njega izvirajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Novela ZKP-N in temeljni postulati kazenskega procesnega prava

dr. Zlatko Dežman, 13.10.2017

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 39-40/2017Dne 20. septembra 2017 so poslanci izglasovali predlog novele ZKP-N, ob kateri se zastavlja kar nekaj vprašanj, ki zadevajo kazensko procesno pravo ne le v nomotehničnem pomenu besede, temveč tudi povsem načelno. Med temeljna civilizacijska vprašanja sodi namreč tudi vprašanje, kakšen naj bo položaj obdolženca v kazenskem postopku, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična in pravna. Kazensko procesno pravo je znanost, nauk o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal idealu pravičnega kazenskega postopka. Zato je tudi tisto pravno področje, na katerem prihaja na najbolj očiten način do izraza, s kakšno mero subtilnosti država spoštuje človekove pravice v kazenskem postopku, še zlasti kadar je spor med njo in domnevnim storilcem kaznivega dejanja najbolj zaostren. Bolj kot je zaostren, bolj je poudarjena zahteva po njihovem doslednem varstvu, kajti posledice obsodilne sodbe so lahko toliko hujše, če sodba nima legitimne podlage v spoštovanju teh pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Esej o usodi resnice (dejanskega stanja) v kazenskem postopku

dr. Ljubo Bavcon, 9.10.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 39-40/2015Škoda, da se je zelo zanimivo in tudi pomembno vprašanje o dejanskem stanju (resnici) v kazenskem pravu, ki zadeva tudi pravo nasploh, ustavno, kazensko in upravno pravo še posebej, znova odprlo prav ob politično nabiti zadevi Patria. Zato se je bilo težko znebiti očitka zdaj ene, zdaj druge strani, da se avtor v zadevo vtika zato, ker hoče Janšo izvleči iz šlamastike, in narobe, ker hoče Janšo še globlje potisniti vanjo. Toda zdaj je ta zadeva z zastaranjem končana, in sicer tako, da pušča odprto vprašanje o resnici te zadeve. Zastaranje je splošna, ne samo pravna pridobitev človeške civilizacije in kulture. Zato je za koga dober in za koga drugega slab zaključek kazenske zadeve, ki pa kar kliče po razmišljanju o temi iz naslova tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Big game fishing

Hinko Jenull, 9.10.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39-40/2015Naivno bi bilo misliti, da zadnje odločitve najvišjih sodišč v kapitalnih kazenskih zadevah ne bodo imele širših posledic za slovensko pravosodje. Akademska stroka bo preučevala teoretične podlage sprejetih stališč, medijska javnost se bo zgražala nad padanjem velikih procesov, politika bo imela vse več priložnosti za pozive k lustraciji, tudi če se bo v zaporu znašel še kdo med tistimi, za katere si v preteklosti ne bi mogli predstavljati, da bodo sploh kdaj sedli na zatožno klop. Nova razlaga načela zakonitosti pa bo vplivala tudi na sodno prakso, saj bo postopno uveljavljena na nižjih stopnjah odločanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Stvarni obseg začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi

Nina Židanik, 9.10.2015

Kazenski postopek

Nina Židanik, Pravna praksa, 39-40/2015Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-6/14 z dne 5. marca 2015 vnovič opredelilo omejitve, ki se nanašajo na dopusten obseg začasnega zavarovanja glede na vrednost domnevno pridobljene premoženjske koristi in glede na zmožnost posameznika za preživljanje po zamrznitvi njegovega premoženja. Nedvomno uporaba instituta začasnega zavarovanja posega v človekove pravice domnevnega prejemnika protipravne premoženjske koristi, vendar prevelika formalnost in strogi pogoji za njegovo odreditev v praksi povzročajo nemalo težav, kar lahko vodi do nezmožnosti odvzema pridobljene premoženjske koristi po pravnomočno končanem kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄39-40

Ali bi Slovenija zmogla brez kazni dosmrtnega zapora?

dr. Ljubo Bavcon, 12.10.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 39-40/2007dr. pravnih znanosti, zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani Pred dobrimi tridesetimi leti sem v Naših razgledih objavil članek Ali bi Slovenija zmogla brez smrtne kazni? Takrat je namreč Slovenija na podlagi ustave iz leta 1974 dobila možnost oblikovati svoj prvi kazenski zakon. Njena zak...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄39-40

Best evidence rule - v slovenskem kazenskem procesnem pravu?

Primož Gorkič, 12.10.2007

Kazenski postopek

Primož Gorkič, Pravna praksa, 39-40/2007univ. dipl. pravnik, mladi raziskovalec na PF Univerze v Ljubljani Nedavno je mojo pozornost pritegnila sodba Vrhovnega sodišča RS št. I Ips 65/2005 z dne 18. januarja 2007, v katerem sodišče ugotavlja, da v slovenskem kazenskem postopku ne poznamo pravila, v skladu s katerim je treba uporabiti ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄39-40

»Nenaklepni genocid« v Bosni

Dominika Švarc, 13.10.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dominika Švarc, Pravna praksa, 39-40/2006Kljub razmeroma visoki kazni 27 let zapora, na katero je obravnavni senat haaškega sodišča zaradi sodelovanja pri izvrševanju hudodelstev proti človečnosti obsodil Momčila Krajišnika, v strokovni in splošni javnosti veliko bolj odmeva oprostilni del sodbe. Po mnenju sodnikov so bila pred petnajstimi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄39-40

Širjenje pristojnosti EU v kazenskem materialnem pravu

dr. Liljana Selinšek, 13.10.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 39-40/2006Do nedavno je veljalo, da Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) tej instituciji ne daje pooblastil za opredeljevanje zakonskih znakov posameznih kaznivih dejanj oziroma okvirov kazni in drugih kazenskih sankcij za ta dejanja; domet Evropske unije (EU) na širšem področju kazenskega prava pa ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄39-40

Zahteva za sodno varstvo

dr. Zvonko Fišer, 13.10.2006

Prekrški

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 39-40/2006Vsekakor je treba našemu zakonodajalcu priznati, da nam je z novo ureditvijo o prekrških (zakon o prekrških - ZP-1)1 postregel z rešitvami, zaradi katerih vsem tistim, ki se ukvarjamo s prekrški, ni dolgčas in nam najbrž še lep čas ne bo. Poleg tega mu je treba priznati tudi pogum, da se je po dolgi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄39-40

Oškodovanec v kazenskem pravu

Nataša Skubic, 13.10.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nataša Skubic, Pravna praksa, 39-40/2006V prejšnjem terminološkem kotičku smo obravnavali storilca kaznivega dejanja, danes pa nas zanima oškodovanec, tisti torej, ki mu je kakšna osebna ali premoženjska pravica prekršena ali ogrožena s kaznivim dejanjem. V angleških pravnih besedilih je oškodovanec oziroma oškodovana stranka najpogost...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄39-40

Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine

Zvjezdan Radonjič, 14.10.2005

Zakonska zveza in družinska razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 39-40/2005Člen 203 kazenskega zakonika (KZ) se glasi: »(1) Kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo je po zakonu dolžan preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, se kaznuje z zaporom do enega leta. (2) Če je zaradi dejanja iz prejšnj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄39-40

Zapiski: Svoboda in/ali varnost?

Benjamin Flander, 20.12.2001

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Benjamin Flander, Pravna praksa, 39-40/2001Po pričakovanjih je letošnji mednarodni dan človekovih pravic minil v znamenju kritičnih pogledov na ukrepe, ki jih ZDA uveljavljajo po terorističnih napadih na Pentagon in Svetovni trgovinski center. Med posvetovanji, ki jih je bilo mogoče zaslediti v Sloveniji, bi veljalo omeniti forum "Svoboda in...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄39-40

Stalno mednarodno kazensko sodišče

Mojca Pajk, 20.12.2001

Sodišča, Kazenski postopek

Mojca Pajk, Pravna praksa, 39-40/2001Na Pravni fakulteti v Ljubljani so v ponedeljek, 10. decembra, ob dnevu človekovih pravic, člani katedre za kazenskopravne znanosti in člani katedre za mednarodnopravne znanosti Pravne fakultete v Ljubljani pripravili predstavitev Rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga je v petek, 2...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 39-40

Leto objave

2018(3) 2017(1) 2015(3) 2007(2)
2006(4) 2005(1) 2001(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

AB CĆČD ĐEF G HIJ KLMNOP QR S Š TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov