O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 23 (od skupaj 23)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - obročno plačilo denarne kazni - časovna veljavnost kazenskega zakona

Avtor ni naveden, 25.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2018Zastaranje izvršitve stranske denarne kazni ne teče v času, ko je obsojencu dovoljeno njeno obročno plačevanje stranske denarne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Kam se je izgubilo slovensko mladoletniško kazensko pravo

dr. Zvonko Fišer, 25.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 41-42/2018Včasih je treba v tujino, da z malce distance pogledaš na domače loge. Pred dnevi sem se udeležil posvetovanja tožilcev Federacije BiH. Pretežno sem se, tudi na željo organizatorja, udeleževal sekcije, ki se je ukvarjala z mladoletniško delinkvenco. Morda so se želeli domačini malce pohvaliti s svojimi dosežki. Konec koncev, zakaj pa ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Ugotavljanje identitete voznika po fotografijah v postopku odločanja občinskega redarstva

Hinko Jenull, 25.10.2018

Cestni promet, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41-42/2018Nove informacijske tehnologije, ki spreminjajo svet na vseh področjih, prinašajo dodatne možnosti dokazovanja pri prav(osod)nem odločanju, kar je tesno povezano z zakonitostjo načina njihove uporabe. Zato ne preseneča, da je v postopkih o prekršku že prišla na dnevni red uporaba fotografij voznikov (smiselno enako velja za videonadzor), ki so posnete na lokacijah merilnih naprav (stacionarnih radarjev) ob slovenskih cestah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Pravni interes oškodovanca v kazenskem postopku

Avtor ni naveden, 26.10.2017

Kazenski postopek, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2017Četrti odstavek 367. člena Zakona o kazenskem postopku je v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Kazenski postopek v duhu časa

Hinko Jenull, 26.10.2017

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41-42/2017V razpravi o metodologiji kazenskega procesnega prava na letošnjih Dnevih slovenskih pravnikov je dr. Zlatan Dežman opozoril, da se moramo ob vladnem predlogu sprememb in dopolnitev kazenskega postopka (novela ZKP-N) vprašati tudi o "duhu časa", v katerem je bil napisan. Vprašati pa se moramo tudi o "duhu nosilcev", ki so predlog s politično silo uveljavljali do neuspešnega konca zakonodajnega postopka. Obojega se ta zgodba dotika v več točkah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Odprava dosmrtnega zapora

dr. Aleš Završnik, 27.10.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 41-42/2016Po človeški, recimo emocionalni, plati je nemogoče sočustvovati s storilci hudodelstev. Posegi v "življenje in telo" se nam upirajo ne le na "racionalni" ravni, temveč iz naših teles refleksno izvabljajo gnus in odpor. Pogled na razmesarjeno telo je nekaj, kar šokira, dobesedno nas še pred mislijo preplavijo emocije in gnus. Preusmerjanje razprave o dosmrtnem zaporu na razmesarjena telesa je zato argumentativna manipulacija - od (racionalne) razprave o naravi kazni, ki govori v prvi vrsti o naravi politične skupnosti, v kakršni želimo živeti, se preusmerja k razpravi, ki jo pretresajo gnus in "primordialne" telesne reakcije. Korektno bi zato bilo od tistih, ki že sledijo takšni argumentaciji, da jo izpeljejo vsaj do konca: zakaj zagovorniki dosmrtnega zapora omahujejo v svoji pravičnostni logiki in ne gredo do smrtne kazni in še naprej?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Ustavitev izvrševanja ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu

Ivan Šelih, 27.10.2016

Kazenski postopek

Ivan Šelih, Pravna praksa, 41-42/2016Med obravnavanimi zadevami pri Varuhu človekovih pravic (Varuh) je bila tudi pobuda enega od centrov za socialno delo (CSD). Ta je izpostavljal, da je kot skrbnik osebe, ki je bila nastanjena v Enoti za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, prejel sklep sodišča o ustavitvi izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu šele, ko je zanj sam zaprosil, vendar pa ni bil poklican k sodelovanju v tem sodnem postopku. Čeprav je sodišče s sklepom ustavilo izvrševanje ukrepa, ni bila zagotovljena namestitev osebe v drugo primerno ustanovo, in to kljub ugotovitvi izvedenke, da je potrebna namestitev osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Tako je oseba, za katero je skrbel, čez noč ostala brez ustrezne namestitve, ne da bi imela (po skrbniku) sploh možnost obrambe. V postopku pred ustavitvijo izvrševanja ukrepa o tem njen skrbnik ni bil obveščen, prav tako ni bilo pridobljeno njegovo stališče. Ker ga sodišče ni povabilo k sodelovanju, center kot skrbnik ni imel niti možnosti poskrbeti za ustrezno namestitev osebe oziroma pravočasno izvesti ustrezne postopke v ta namen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nov veter v slovenski kaznovalni politiki? Dva poudarka iz predloga novele KZ-1E

Mojca M. Plesničar, 27.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M.Plesničar, Pravna praksa, 41-42/2016Novela KZ-1E prinaša nekaj pomembnih novosti, ki bi lahko slovensko kaznovalno politiko preusmerile od trenutnega trenda naraščajoče punitivnosti k tradicionalno bolj umirjenemu slovenskemu kaznovanju, s katerim se v tujini še vedno radi ponašamo. Čeprav se namen kaznovanja in najvišja zagrožena kazen morebiti zdita le načelni in v praksi manj pomembni vprašanji, se je v preteklosti tako v tujini kot tudi pri nas izkazalo, da prav ta vprašanja dajejo ton in usmeritev celotnemu sistemu. Vemo, da se kaznovalna politika ustvarja na treh ravneh - zakonodajni, sodni in upravni -, a prav zakonodajna je tista, ki lahko začrta smer in omejitve ostalima dvema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Mobing na delovnem mestu

mag. Suzana Pisnik, 27.10.2016

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 41-42/2016Dostojanstvo je univerzalna vrednota. Ustava RS v 34. členu zagotavlja posamezniku pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Odnosi med delavci znotraj posameznega delovnega okolja predstavljajo enega izmed tistih dejavnikov, ki krojijo našo družbo ter naš obstoj v njej, saj so dobri odnosi na delovnem mestu ključnega pomena za uspešnost organizacije. Pri tem so ključne vrednote, ki močno vplivajo na splošno vzdušje v posamezni organizaciji, in komunikacija znotraj delovne skupine, ki se lahko najbolje razvije v obliki neformalnih druženj zaposlenih, na primer na raznih delavnicah, športnih prireditvah in podobno. Na tak način se lahko oblikuje sproščeno delovno okolje, pojavi se večja solidarnost med delavci, pa tudi konflikti in problemi se rešijo hitreje. V nasprotnem primeru sta lahko integriteta in vrednost delavca ogroženi že v tistem trenutku, ko posameznik začuti bolečino ponižanja. Tudi na delovnem mestu. Govorim namreč o šikaniranju (mobingu) delavcev na delovnem mestu, ki je vse bolj razširjena oblika psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Zloraba položaja, milijoni in milijarde

dr. Jože Mencinger, 27.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 41-42/2016Člen 240 Kazenskega zakonika je zdaj morda najbolj uporabljan člen, zdi se tudi, da je uporaben za karkoli in za vse čase. Pravniki z njim očitno nimajo problemov, meni pa se zdi, da bi moral biti prvi odstavek tega člena:
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Odredba o hišni preiskavi - predmeti, ki niso v zvezi s preiskovanim kaznivim dejanjem - zaseg predmetov

Avtor ni naveden, 25.10.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2012Glede na zavedanje o pravicah, ki jih ima kot osumljenec, prostovoljnost njegovega priznanja oziroma odsotnost policijske spodbude pri zbiranju obvestil, prvotno (pred poukom za rop) pridobljena obremenilna izjava obsojenca ni rezultat nedovoljene policijske taktike. Ker je bila po obsojenčevem priznanju izkazana verjetnost najdbe predmetov, povezanih s kaznivim dejanjem ropa, nedvomno pa je bil izpolnjen tudi dokazni standard za izvedbo hišne preiskave zaradi tega kaznivega dejanja, bi policisti, če bi želeli v okviru hišne preiskave zakonito zaseči tudi predmete, povezane s kaznivim dejanjem ropa, morali z izvršitvijo že izdane odredbe počakati in sodišču predlagati izdajo nove (ali vsaj dopolnitev obstoječe) odredbe, ki bi dopuščala razširitev preiskave tudi zaradi iskanja predmetov, povezanih s kaznivim dejanjem ropa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Nekatere dileme postopka v zvezi z odložitvijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja

Suzana Gril, 25.10.2012

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 41-42/2012Zadnja sprememba Zakona o prekrških (ZP-1G) je bistveno posegla v postopek odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Novela je namreč razveljavila 202.a člen, ki je do spremembe urejal postopek v zvezi z izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (v nadaljevanju sklep o prenehanju), hkrati pa je odpravila možnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk. Po drugi strani je novela kot nadomestilo dotedanji možnosti omilitve stranske sankcije kazenskih točk uzakonila t. i. odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Določbe od 202.d do 202.f člena, ki urejajo možnost odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se uporabljajo le, če je bil storilcu sklep o prenehanju izdan 1. oktobra 2011 ali pozneje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

KZ-1B

Irena Vovk, 27.10.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Irena Vovk, Pravna praksa, 41-42/2011Poslanci Državnega zbora so na zadnji redni seji 18. oktobra potrdili novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B), ki prinaša pomembne spremembe in ukrepe za učinkovitejši pregon gospodarske kriminalitete. Odslej bo tako izraz "gospodarska dejavnost" pomenil "vsako dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu" in tudi "vsako dejavnost, ki se za dogovorjeno ali predpisano plačilo opravlja poklicno ali organizirano".
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Domišljija rablja in ječarja

mag. Matic Zupan, 25.10.2007

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Kazenski postopek

mag. Matic Zupan, Pravna praksa, 41-42/2007Benjamin Flander, mag. pravnih znanosti, višji predavatelj na FVV Univerze v Mariboru Matic Zupan, študent - demonstrator na FVV Univerze v Mariboru "Podcenjevalno je, da ima dosmrtni zapor v svoji kazenski zakonodaji 24 članic Evropske unije, v Sloveniji pa te kazni ne poznamo ..." Mi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Varnostniki in uporaba prisilnih ukrepov

Miroslav Žaberl, 25.10.2007

Uprava, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 41-42/2007univ. dipl. pravnik, sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve RS V javnosti je močno odjeknil zadnji tragični primer pred diskoteko Global, ko naj bi pod udarci in brcami žalostno preminil mladenič. Ker naj bi bil v incident vpleten varnostnik, ki mu je kot uradni osebi podeljen mandat, da sme...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Dosmrtni zapor - družba prezira?

Saša Kmet, 25.10.2007

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Kazenski postopek

Saša Kmet, Pravna praksa, 41-42/2007univ. dipl. pravnik, mladi raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Smrtna kazen in pri nas zdaj zelo pereč dosmrtni zapor sta kazenski sankciji, ki nikogar, še najmanj pa (kazenskega) pravnika, ne pustita ravnodušnega. Predlogi, po katerih naj bi slovenska kazensko...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Meje lojalnosti

dr. Dragan Petrovec, 25.10.2007

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 41-42/2007dr. pravnih znanosti, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Lojalnost se zdi razmeroma udomačena beseda in tudi poznano vedenje. Če gre za lojalnega državljana, ga odlikuje spoštovanje zakonov. K temu utegnemo zavezati s prisego tudi koga, ki namerava postati naš...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Dosmrtni zapor na trhlih temeljih

dr. Aleš Novak, 25.10.2007

Kazenski postopek, Kaznovalno pravo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 41-42/2007dr. pravnih znanosti, docent na PF Univerze v Ljubljani Pred dvema tednoma je Ministrstvo za pravosodje strokovno javnost presenetilo z izdelanim predlogom novega Kazenskega zakonika. Ta med drugim predlaga uvedbo v slovenskem pravu doslej neznane kazni dosmrtnega zapora. V tem prispevku se omej...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Nova zgradba kaznivega dejanja v predlogu KZ-1

dr. Matjaž Ambrož, 25.10.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 41-42/2007dr. pravnih znanosti, docent na PF Univerze v Ljubljani V petek, 12. oktobra 2007, je bil v javno razpravo poslan predlog novega Kazenskega zakonika (KZ-1). Gre za najobširnejšo novelo KZ doslej (šteto od KZ-94), ki prinaša poleg preštevilčenja členov tudi daljnosežne spremembe institutov splošn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Kaj storiti s predlogom KZ-1?

dr. Marko Bošnjak, 25.10.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 41-42/2007dr. pravnih znanosti, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Med dnevi slovenskih pravnikov v Portorožu je Ministrstvo za pravosodje objavilo predlog novega kazenskega zakonika (KZ-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄41-42

Spravljanje drugih čez mejo – izvršitvena dejanja

Avtor ni naveden, 26.10.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

, Pravna praksa, 41-42/2006Sodba I Ips 300/2005 dne 30. 6. 2006 (v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju K 2/2003 in sodbo Višjega sodišča v Mariboru Kp 340/2004) KZ - drugi in tretji odstavek 311. člena Pojma spravljanja čez mejo ni mogoče razlagati tako, da mora storilec tega kaznivega dejanja istočasno z osebami, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄41-42

Državljanski nadzor s pritožbenim postopkom zoper delo policije je vprašljiv

Franc Čučko, 26.10.2006

Uprava, Kazenski postopek

Franc Čučko, Pravna praksa, 41-42/2006univ. dipl. pravnik V PP, št. 36/2006, je bil objavljen prispevek Draga Marinkoviča z naslovom Vloga priče v postopku reševanja pritožb, ki se nanaša na vsebino prispevka mag. Saša Murtiča v PP, št. 34/2006. Menim, da so prvotna navajanja napačno razumljena in kritika ni utemeljena. Iz vsebi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄41-42

Prekrškovno inkasantstvo ali družbeno sprejemljivo vedenje

mag. Simon Vindiš, 26.10.2006

Prekrški, Cestni promet

mag. Simon Vindiš, Pravna praksa, 41-42/2006mag. pravnih znanosti, vodja sektorja uniformirane policije, PU Kranj Zapleten prometni položaj nujno zahteva, da se vsi udeleženci v prometu čim bolj ali celo popolnoma vedejo v skladu z istimi pravili. V tem je nujnost njegovega pravnega urejanja. Pravo tako preverja in izsiljuje ustrezno vede...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 41-42

Leto objave

2018(3) 2017(2) 2016(5) 2012(2)
2011(1) 2007(7) 2006(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČ DĐEF G HIJ K LM N OP QRSŠ TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov