O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki

Patricij Maček, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2019O zlorabah slabotnih oseb so govorili udeleženci posveta z naslovom Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki, ki je potekal 17. aprila 2019 na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - SOČA. Dogodek je organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI

dr. Benjamin Flander, 16.5.2019

Davčne službe, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Benjamin Flander, Pravna praksa, 19/2019Institut finančne preiskave je v slovenskem pravnem redu urejen v dveh zakonih: v Zakonu o finančni upravi (ZFU) in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Normativna ureditev in izvajanje tega pomembnega instrumenta davčno-finančnega nadzora in varstva pridobivanja premoženja na zakonit način dvigujeta precej prahu. Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je ureditev finančne preiskave v obeh omenjenih predpisih pomanjkljiva, da je preiskava tajna, da preiskovanci med postopkom preiskave nimajo pravice do informiranja in izjave ter ravno tako ne učinkovitega pravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Glavobol ob težkih kazenskih zadevah

dr. Marko Novak, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 19/2018V zadnjem času je odmevalo ukrepanje ministra za pravosodje v zadevi TEŠ zaradi zamudnega postopka, zavoljo dolgotrajnosti postopka je prek kratkim zastarala zadeva Serming, v kateri je bil obdolžen koprski župan Popović. Tema primeroma bi lahko dodali še kaj odmevnih, predvsem kazenskih zadev, katerih dolžina postopkov buri duhove splošne javnosti in ki dajejo medijem obilico materiala za poročanje ter - praviloma - kritiziranje prepočasnega delovanja sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Domet prepovedi reformatio in peius

mag. Luka Vavken, 17.5.2018

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 19/2018"Če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije."Redki so pravni instituti, ki v tako kratki in na videz povsem enostavni besedni zvezi skrivajo tako zapleteno in v dogmatiki slovenskega kazenskega postopka relativno slabo obdelano tematiko, kot to velja za prepoved spremembe na slabše - prepoved reformatio in peius. Namen obravnavanega prispevka ni najti odgovor na vsa zahtevna vprašanja, povezana s tem institutom, temveč po kratki teoretični predstavitvi na podlagi konkretnega primera prikazati, kakšne posledice ima uporaba te prepovedi za pravni oziroma dejanski položaj obtoženca, hkrati pa zgolj podkrepiti že znano dejstvo, da pravo ni podobno matematični enačbi, ki omogoča eno samo, edino pravilno rešitev. Pri uporabi prava je praviloma možnih več različnih rešitev nastale situacije, pravilnejša (ne pa edina mogoča) pa je tista, ki je bolj prepričljiva, skladnejša s pravili formalne logike, ki obravnavano vprašanje osvetljuje skozi prizmo različnih razlagalnih metod in ki je ne nazadnje bližja splošnemu pojmovanju pravičnosti v družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Benedik proti Sloveniji

Primož Križnar, 17.5.2018

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 19/2018Švicarski organi pregona so opravili sistematični pregled vsebine komunikacij uporabnikov mreže Razorback in pri tem ugotovili, da so si določeni uporabniki izmenjevali tudi datoteke, ki so vsebovale otroško pornografijo. Komunikacija je potekala prek programa eMule, ki pa je drugim uporabnikom (tudi švicarski policiji) omogočal pregled IP-naslovov tistih, ki so si datoteke delili. Med temi naslovi je bil tudi IP-naslov, ki je pripadal slovenskemu telekomunikacijskemu operaterju. Švicarska policija je zato ta IP-naslov posredovala slovenski policiji, ki je na podlagi tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) od telekomunikacijskega operaterja pridobila podatek, komu je bil v času deljenja datotek IP-naslov dodeljen. Odgovor operaterja z navedbo imena, priimka in naslova prebivališča je sum izvršitve kaznivega dejanja osredotočil na pritožnika, ki je bil kasneje pred slovenskimi sodišči spoznan za krivega kaznivega dejanja posesti in prikazovanja pornografskega gradiva mladoletnih oseb po tretjem odstavku 187. člena Kazenskega zakonika (KZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zavarovalniška goljufija

dr. Aleš Vodičar, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Vodičar, Pravna praksa, 19/2018Slovenija je z uveljavitvijo Kazenskega zakonika leta 2008 (KZ-1) v drugem odstavku 211. člena inkriminirala novo obliko kaznivega dejanja goljufije, tako imenovano zavarovalniško goljufijo. Besedilo drugega odstavka tega člena se glasi: "Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Odločanje o ustavni pritožbi - zastaranje enkrat tako, drugič drugače

mag. Andrej Ferlinc, 18.5.2017

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 19/2017Prispevek je odziv na komentiranje vrhovne sodnice Barbare Zobec v prilogi PP, ki je kot predsednica senata v isti zadevi javno objavila svoje ločeno mnenje glede odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 2457/2010 z dne 22. decembra 2016. S to odločitvijo je Vrhovno sodišče RS namreč zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II K 2457/2010 z dne 4. septembra 2015, s katerim je to sodišče ugotovilo, da je postopek zastaral, in ga je zato ustavilo. Okrajno sodišče se je glede na stališče Ustavnega sodišča oprlo na šesti odstavek 112. člena tedaj veljavnega KZ, ki je določal, da kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Za učinkovito in prodorno kaznovalno politiko

Drago Šketa, 18.5.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Drago Šketa, Pravna praksa, 19/2017Temeljno vodilo pri pripravi vizije dela državnega tožilstva RS za naslednjih šest let je bilo poskusiti odgovoriti na vprašanje, kako lahko tožilstvo kot organ pregona pripomore k izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer v državi ter s tem k ustreznemu ekonomsko-družbenemu razvoju in blaginji družbe. Povečana učinkovitost pregona, ki se kaže kot hitro, kakovostno in uspešno reševanje kazenskih zadev, namreč igra pomembno vlogo v različnih segmentih družbenega življenja, zaradi česar je treba politiko pregona oblikovati tako, da usmeri državna tožilstva, da s svojim delom še naprej pripomorejo k ustvarjanju neodvisnega, učinkovitega in pravičnega pravosodja. Pri tem je treba stremeti k uravnoteženemu delovanju zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, vse v interesu krepitve pravne in socialne države. V zadnjem času se je namreč zaupanje v državne institucije zmanjšalo, zaradi česar bo v prihodnosti še toliko večja potreba po ciljno naravnanih ukrepih, ki bodo spremenili družbeno ozračje. Tožilstvo kot najbolj neposredno represiven obraz države je temeljni akter pri preganjanju kaznivih dejanj, ki so za družbo najbolj nesprejemljiva, zaradi česar javnost toliko bolj pričakuje hitro in uspešno reševanje kazenskih zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Ekstradicijski pripor - utemeljen sum - razumljivost prevoda tuje listine

Avtor ni naveden, 18.5.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2017Zaključek o obstoju utemeljenega suma in opisu kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu, ne more temeljiti na prevodih listin, ki so nerazumljivi v tolikšni meri, da zaključek o utemeljenem sumu in opisu dejanja, očitanem obdolžencu, na njihovi podlagi sploh ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Opis prekrška v odločbi o prekršku - prepoved reformatio in peius

Avtor ni naveden, 14.5.2015

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2015Ker izrek odločbe o prekršku ni vseboval znakov prekrška, bi moralo sodišče ravnati po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 in odločbo prekrškovnega organa spremeniti tako, da bi postopek ustavilo, namesto da je samo poseglo v opis dejanja v izreku odločbe in vneslo konkretne znake prekrška. S tem je poleg funkcije sojenja sodišče prevzelo tudi funkcijo pregona, in s tem kršilo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Pravica mladoletnega oškodovanca, da ga v kazenskem postopku spremlja oseba, ki ji zaupa

dr. Katja Šugman Stubbs, 15.5.2014

Kazenski postopek

dr. Katja Šugman-Stubbs, Pravna praksa, 19/2014V sodni praksi se je pojavilo vprašanje, ali se določilo četrtega odstavka 65. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), da je v predkazenskem in kazenskem postopku lahko ob mladoletnem oškodovancu navzoča oseba, ki ji oškodovanec zaupa, nanaša tudi na fazo preiskave. Očitno nekatera sodišča določbo razlagajo tako, da faze preiskave ne zajema, zato zaupne osebe mladoletnega oškodovanca med zaslišanjem pošljejo iz sodne dvorane. Odgovor na to vprašanje ne bi smel zahtevati članka v Pravni praksi; vendar je to očitno potrebno, če hočemo preprečiti kratenje osnovnih pravic mladoletnih oškodovancev v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Nove dileme evropskega naloga za prijetje in predajo

Šubic Neža, Uršič Helena, 15.5.2014

Kazenski postopek

Neža Šubic, Helena Uršič, Pravna praksa, 19/2014Z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in predajo med državami članicami je sistem predaje z glavnim instrumentom evropskim nalogom za prijetje in predajo (ENPP) v Evropski uniji nadomestil klasično izročitev (ekstradicijo). Sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami EU tako poteka prek izmenjave sodnih odločb, ki jih sodni organ države izvršiteljice preverja le formalno, v vsebino in upravičenost naloga pa se ne spušča. Načeloma je treba izpolniti vsak nalog, razen če obstaja kateri od obveznih ali fakultativnih razlogov za zavrnitev izvršitve predaje. Za 32 kategorij posebej hudih kaznivih dejanj sistem opušča preverjanje dvojne kaznivosti (sicer temeljno načelo mednarodnega kazenskega prava) pod pogojem, da so v odreditveni državi članici kazniva z zaporno kaznijo ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti do najmanj treh let. Bistvena novost je tudi obveznost predaje lastnih državljanov. Države članice so Okvirni sklep implementirale v svojo notranjo zakonodajo, lansko leto kot novopridružena EU tudi Hrvaška.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Skoraj vsako ravnanje je prekršek

dr. Andreja Tratnik, 16.5.2013

Prekrški

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 19/2013Letošnji dnevi prekrškovnega prava, ki so potekali 9. in 10. maja, se tokrat niso odvili v Portorožu - kot že sedemkrat doslej - ampak na drugem koncu Slovenije, v Kranjski Gori. Iz uvodnega nagovora vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla je bilo jasno, da udeleženci tega niso sprejeli z navdušenjem, so pa ukrep organizatorja razumeli - kriza se očitno kaže prav povsod.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Zelo kritično o institutu hujše posledice v slovenskem kazenskem pravu

dr. Damjan Korošec, 17.5.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 19/2012Redkokatera določba splošnega dela kazenskega prava je za proučevalce sistemske skladnosti kazenske zakonodaje, logične konsistentnosti znotraj posebnega dela in posebnega dela v luči določb splošnega dela ter navsezadnje tudi formalne in kriminalitetnopolitične logičnosti kazenskega prava kot celote bolj hvaležna kot zakonodajalčev poskus opredelitve instituta, imenovanega hujša posledica. Slovenski Kazenski zakonik (KZ-1) na primer to opravi z besedami (19. člen): "Če je iz kaznivega dejanja nastala hujša posledica, za katero predpisuje zakon hujšo kazen, se sme ta kazen izreči, če je storilec glede na to posledico ravnal malomarno."
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Ko obsojenec prosi hkrati za predčasni in pogojni odpust iz zapora

Robert Klun, 17.5.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Robert Klun, Pravna praksa, 19/2012Slovenska kazenskopravna zakonodaja pozna dva načina prenehanja kazni zapora. Obsojenec je lahko odpuščen potem, ko kazen zapora prestane v celoti, ali pa je predčasno izpuščen. V tej zvezi ločimo dva instituta, in sicer pogojni in predčasni odpust. Glede tega sem se soočil z dilemo, kako naj organa (komisija za pogojne odpuste in direktor zavoda), ki odločata o teh institutih, ravnata v primeru, ko obsojenec, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje za oba, sočasno uveljavlja obe obliki odpusta. Zato bom predvsem analiziral konkreten primer z minimalno navedbo teoretične podlage, pri čemer bom predstavil argumente za sprejeto odločitev in tudi analiziral druge možne situacije, do katerih lahko pride v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Podaljšanje pripora

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012S sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 45602/2010 z dne 24. novembra 2010 je bila pritožniku kršena pravica iz 22. člena Ustave. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 361. člena Zakona o kazenskem postopku se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄19

V znamenju sprememb ZP-1G

Vid Bele, 19.5.2011

Prekrški

Vid Bele, Pravna praksa, 19/2011Osrednja tema letošnjih Dnevov prekrškovnega prava, ki jih je za 200 udeležencev organizirala GV Založba 12. in 13. maja v Portorožu, so bile spremembe Zakona o prekrških ZP-1G, za katere je pričakovati, da ne bodo delovale samo kot "pokrivanje lukenj z zaplatami", kot je v uvodnem govoru dejal novi generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄19

Sprememba obtožnice

Avtor ni naveden, 13.5.2010

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2010Glede na izjemno pomembnost obtožnega akta je treba vsako njegovo spremembo razlagati restriktivno. Sprememba obtožnice torej ni pogojena z novimi dokazi, bistveno je, da gre za dokaze, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄19

"Zapiranje" pravnih sredstev

mag. Katarina Krapež, 14.5.2009

Prekrški

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 19/2009"Po nekaj letih uporabe novega Zakona o prekrških (ZP-1) lahko rečemo, da je zakon razbremenil sodišča in obremenil prekrškovne organe, za kar smo si tudi prizadevali," je sklenil vrhovni državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu Hinko Jenull na predavanju o pravnih sredstvih v postopku zaradi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄19

Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem

Maja Pruša, 14.5.2009

Prekrški

Maja Pruša, Maja Pruša, Pravna praksa, 19/2009Pri GV Založbi je letos izšel Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem (969 strani). Gre za že tretjo izdajo publikacije v tej založbi s področja prekrškovnega prava od uveljavitve ZP-1.1 Izdaja novega komentarja je glede na vse dosedanje številne spremembe in dopolnitve ZP-1, ki so bistveno posegle v...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄19

Razžalitev dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja

Avtor ni naveden, 14.5.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2009Sodba II Ips 703/2006, 19. februar 2009 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 989/2006)
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄19

(Ne)utemeljenost sprememb Zakona o prekrških

Suzana Gril, 15.5.2008

Prekrški

Suzana Gril, Suzana Gril, Pravna praksa, 19/2008V Uradnem listu RS št. 17/08 z dne 19. februarja 2008 (in št. 21/08 - popravek) je bila objavljena že peta novela Zakona o prekrških (ZP-1E). Veljati je začela 5. marca 2008 in je med prekrškovnimi organi in sodniki, ki odločajo o prekrških, načela veliko novih vprašanj in dilem. Predvsem je zelo la...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄19

Obrambne poizvedbe v osnutku predloga novega ZKP-1

mag. Mitja Jelenič-Novak, 15.5.2008

Kazenski postopek

mag. Mitja Jelenič-Novak, Pravna praksa, 19/2008Ena izmed poglavitnih posledic morebitne odprave sodne preiskave v kazenskem postopku je nedvomno spremenjen položaj strank v t. i. predkazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄19

Prekrški med omrežjem in kaosom

Hinko Jenull, 15.5.2008

Prekrški

Hinko Jenull, Hinko Jenull, Pravna praksa, 19/2008Teorijo kaosa, ki je bila na pohodu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes nadomešča teorija omrežij. Linton C. Freeman opozarja, da socialnih razmerij sploh ne moremo učinkovito obvladovati, če ne upoštevamo, da je vse povezano z vsem. Pravo pri tem ne more biti izjema. Vprašanje pa ni, ali...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 19

Leto objave

2019(3) 2018(4) 2017(3) 2015(1)
2014(2) 2013(1) 2012(3) 2011(1)
2010(1) 2009(3) 2008(3) 2007(4)
2003(2) 1998(2) 1997(2) 1996(1)
1994(2) 1993(1) 1991(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

AB CĆČD ĐEF G HIJ K LM N OP QRS Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov