Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 29)
|
| Publikacija |
Članek |
Pravna praksa, 2016⁄31-32 |
Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja
Primož Baucon, 19.8.2016
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja. |
Pravna praksa, 2016⁄31-32 |
Probacijska služba
Irena Vovk, 19.8.2016
Kazenski postopek
|
| Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Vlada je 26. julija 2016 sprejela akcijski načrt ustanovitve probacijske službe, naloga katere bo spremljanje pogojno obsojenih in pogojno odpuščenih iz zaporov, nudenje pomoči pri integraciji v družbo ter preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve, ki jih je postavilo sodišče. Slovenija je namreč ena redkih držav, kjer take službe, ki je del sistema izvrševanja kazenskih sankcij, še ni. |
Pravna praksa, 2015⁄31-32 |
Odgovornost delodajalca za mobing
Miha Šercer, 20.8.2015
Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Miha Šercer, Pravna praksa, 31-32/2015Ugotovljeno je bilo, da je ena od vodij nad svojo podrejeno izvajala mobing. Kdo odškodninsko odgovarja delavki - ta vodja ali podjetje? Ali moramo kot delodajalec ukrepati zoper vodjo in kakšni so ti ukrepi? |
Pravna praksa, 2015⁄31-32 |
Odvzem in omejitev prostosti iz medicinskih razlogov
dr. Anita Napotnik, 20.8.2015
Kazenski postopek
|
| dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 31-32/2015Odvzem ali omejitev prostosti je najhujši poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine. Omejitev teh pravic je sicer dopustna, a le pod pogoji in na način, kot je določeno v zakonu. Razlogi za odvzem ali omejitev prostosti so najpogosteje kazenskopravni, lahko pa so tudi medicinski. Medicinski razlogi so lahko duševna bolezen, telesna bolezen, poškodba ali anomalija. Dokaj podrobno je urejen odvzem prostosti, kadar je razlog za tak poseg v človekove pravice duševna bolezen. Posebne pravne ureditve, kako ravnati, kadar je treba komu odvzeti ali omejiti prostost iz drugih medicinskih razlogov, ni. |
Pravna praksa, 2014⁄31-32 |
Osebe z motnjami v duševnem razvoju - nevidne žrtve kaznivih dejanj
Monika Grom, 21.8.2014
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Monika Grom, Pravna praksa, 31-32/2014Osebe z motnjami v duševnem razvoju so pogosteje žrtve kaznivih dejanj kot osebe iz večinske populacije, vendar pa so kazniva dejanja, ki se zoper njih izvršujejo, v večini primerov prikrita. Razlogi za to so predvsem v tem, da so zaradi svoje ranljivosti lahke žrtve, storilci pa imajo tudi zelo velike možnosti, da bodo ostali nekaznovani. K prikritosti takih kaznivih dejanj pa močno pripomore tudi ignoranca odgovornih oseb (še zlasti v socialnovarstvenih ustanovah), za katere je na prvem mestu ugled ustanove, šele nato pa dobrobit njihovih varovancev. |
Pravna praksa, 2014⁄31-32 |
Vrnitev represivne psihiatrije?
Hinko Jenull, 21.8.2014
Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev
|
| Hinko Jenull, Pravna praksa, 31-32/2014Zadeva - gre za načelni spor o pristojnosti med psihiatričnim zavodom in državnim tožilcem - ne bi bila vredna posebne pozornosti, če vanjo ne bi posegel Varuh človekovih pravic. Ker je pritrdil stališču, ki krepi vlogo represivnih organov na področju duševnega zdravja, je kritičen pogled nujen. Ampak najprej dejstva. Takole je bilo: |
Pravna praksa, 2014⁄31-32 |
"Nedosegljiv dokaz" v kaznovalnem postopku
Jaka Pengov, 21.8.2014
Kazenski postopek
|
| Jaka Pengov, Pravna praksa, 31-32/2014V zadnjem času sem naletel na nekaj sodnih odločb ali stališč prvostopenjskih sodišč na obravnavi v kazenskem oziroma postopku o prekršku, v katerih so sodišča po sprejetju predlaganih dokazov s strani obrambe po enkratnem ali dvakratnem neuspešnem vabljenju priče odločila, da se izvedba dokaza prekliče oziroma ne opravi, saj gre za "nedosegljiv dokaz". Menim, da je Tako stališče v nasprotju s poštenostjo kaznovalnega postopka, posega v temeljne pravice obdolženca, nasprotuje načelu iskanja materialne resnice in pretirano služi novodobni "mantri" pravnih postopkov - načelu ekonomičnosti in racionalnosti. |
Pravna praksa, 2013⁄31-32 |
Kaznivost malomarnega zdravljenja
Jaša Močnik, 22.8.2013
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Jaša Močnik, Pravna praksa, 31-32/2013Kazenski zakonik (KZ-1) v svojem 179. členu določa kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti. Inkriminacija malomarnega zdravljenja je bila s KZ-1 razširjena tudi na malomarno opravljanje zdravilske dejavnosti, ob tem pa tudi predpisana višja kazenska sankcija, če je posledica takega malomarnega ravnanja zdravnika, zdravilca oziroma drugega zdravstvenega delavca smrt pacienta. Te spremembe so vsekakor pozitivna novost, a vendarle je število pravnomočno obsojenih zdravstvenih delavcev v Sloveniji še vedno razmeroma majhno, sploh glede na vse pogostejše primere strokovnih napak v zdravstvenem sistemu. |
Pravna praksa, 2013⁄31-32 |
Objektivnost problematičnosti korupcije v Sloveniji
mag. Jure Škrbec, 22.8.2013
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| mag. Jure Škrbec, Pravna praksa, 31-32/2013Kriminaliteta, ki sicer po svetovnih statističnih podatkih v večini držav upada, pa v Sloveniji (po različnih podatkih, na primer: statistični kazalci organov odkrivanja in pregona in preventive ter (javnomnenjskih) raziskav) od leta 2008 dalje narašča. Izmed vseh oblik kaznivih ravnanj so še posebej v porastu različne oblike koruptivnih ravnanj, ki so usmerjena v korist nosilcev javnih pooblastil (uradnikov) in ljudskega zaupanja (izvoljenih funkcionarjev). |
Pravna praksa, 2013⁄31-32 |
Izjeme od akcesornosti udeležbe (četrti odstavek 41. člena KZ-1)
dr. Matjaž Ambrož, 22.8.2013
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 31-32/2013Neka obrabljena krilatica pravi, da smo si ljudje različni. To velja tudi za storilce in udeležence kaznivih dejanj: nekateri imajo posebne statuse (status uradne osebe, garanta ipd.), drugi ne; nekatere pri dejanju vodijo posebni nameni in motivi (prilastitveni namen, maščevalni motiv ipd.), druge spet ne in tako naprej. To različnost sodelujočih kazensko pravo včasih, a ne vselej, jemlje v račun. Nekatere dejavnike je tako treba upoštevati le pri tistih storilcih ali udeležencih, pri katerih so v resnici podani (na primer status uradne osebe kot kvalifikatorna okoliščina), druge pa se upošteva pri vseh, tudi če jih pri njih ni bilo (tako na primer pomagač pri tatvini odgovarja, čeprav sam ni imel prilastitvenega namena). Ključno vprašanje je, kako vedeti, ali se neka okoliščina, ki zaznamuje enega od sodelujočih, "prenese" tudi na tiste, pri katerih ni bila podana. Vprašanje sodi v sklop težavnejših in slabše raziskanih vprašanj kazenskopravne dogmatike. |
Pravna praksa, 2013⁄31-32 |
Kaznivo dejanje prevoznika ni višja sila po pravu EU
Zoran Skubic, 22.8.2013
Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Zoran Skubic, Pravna praksa, 31-32/2013Evropski normodajalec pri oblikovanju nadnacionalne zakonodaje nima preprostega dela, saj je pri svojem delu soočen s kopico precej divergentnih nacionalnih pravnih tradicij, praks in sistemov. Tako se lahko kaj kmalu pripeti, da se utegnejo vsa njegova prizadevanja izjaloviti že pri opredelitvi osnovnih pojmov, ki jih v različnih državah članicah tako v teoriji kot tudi v praksi razumejo različno. Tu potem pride na vrsto Sodišče (EU), ki je tokrat v luči Uredbe o izvoznih nadomestilih za kmetijske proizvode presojalo vprašanje (upoštevne) višje sile. |
Pravna praksa, 2012⁄31-32 |
Prepolni zapori
Irena Vovk, 23.8.2012
Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev
|
| Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) se zavedata problema prenapolnjenosti zaporov, do katerega je prišlo zaradi hitrega naraščanja števila zaprtih oseb, ki se je v zadnjih petnajstih letih podvojilo. S temi besedami sta se državni sekretar Helmut Hartman in generalni direktor URSIKS Dušan Valentinčič 27. julija na novinarski konferenci odzvala na revizijsko poročilo Računskega sodišča RS glede učinkovitosti reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov. |
Pravna praksa, 2012⁄31-32 |
Navzočnost državnega tožilca na glavni obravnavi - prikriti preiskovalni ukrepi - delovanje v pravnem prometu - izločitev dokazov
Avtor ni naveden, 23.8.2012
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012ZKP - 39., 41. in 44. člen, dvanajsti odstavek 149.a člena, četrti odstavek 154. člena, 155. člen, 5. in 6. točka petega odstavka in tretji odstavek 155.a člena, 159. člen, 2., 3., 7. in 8. točka prvega odstavka in drugi odstavek 371. člena KZ-1 - prvi in tretji odstavek 186. člena, prvi in drugi odstavek 307. člena ZKP ne vzpostavlja fikcije, po kateri bi bilo treba šteti, da državni tožilec ni navzoč na glavni obravnavi v času, ko je na njej zaslišan kot priča. Lahko pa bi zaslišanje državnega tožilca na obravnavi predstavljalo (relativno) kršitev 4. točke 39. člena ZKP, ki se v skladu s prvim odstavkom 44. člena ZKP smiselno uporablja tudi za državnega tožilca. |
Pravna praksa, 2010⁄31-32 |
Lažje do odškodnin
Irena Vovk, 19.8.2010
Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa. |
Pravna praksa, 2010⁄31-32 |
Odprt kazenski postopek: ovira za izbris obsodbe?
Boštjan Polegek, 19.8.2010
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Boštjan Polegek, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa. |
Pravna praksa, 2010⁄31-32 |
Nekatere bistvene dileme preiskave elektronskih naprav
mag. Zoran Cunk, 19.8.2010
Kazenski postopek
|
| mag. Zoran Cunk, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa. |
Pravna praksa, 2009⁄31-32 |
Pravica do vpogleda v kazenski spis po ZKP in pravica dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ
Mateja Špes, 20.8.2009
Kazenski postopek
|
| Mateja Špes, Pravna praksa, 31-32/2009Kako postopa sodišče, če oseba, ki ni ne stranka, ne zagovornik in ne oškodovanec v kazenskem postopku, zahteva fotokopijo zapisnika o glavni obravnavi? Ali zavrne njegovo zahtevo, ker ni izkazan upravičen interes prosilca za pregled in prepis kazenskega spisa in s tem za kopijo zapisnika o glavni o... |
Pravna praksa, 2008⁄31-32 |
Plačilni nalog in nadomestitev prisilne izterjave globe s splošnokoristnim delom
Maja Pruša, 21.8.2008
Prekrški
|
| Maja Pruša, Maja Pruša, Pravna praksa, 31-32/2008V PP št. 24-25/2008 je Nuša Orel med drugim navedla, da lahko kršitelj najpozneje v osmih dneh po poteku osemdnevnega roka za plačilo globe v polovičnem znesku (ki je osem dni po pravnomočnosti plačilnega naloga) predlaga prekrškovnemu organu, da se prisilna izterjava globe nadomesti z opravo nalog ... |
Pravna praksa, 2008⁄31-32 |
Premoženjskopravni zahtevek v osnutku ZKP-1
Jožef Kovač, 21.8.2008
Kazenski postopek, Obligacije
|
| Jožef Kovač, Jožef Kovač, Pravna praksa, 31-32/2008V kazenskem postopku lahko upravičenec uveljavlja premoženjskopravni zahtevek. Ta oseba je praviloma tudi oškodovanec pri kaznivem dejanju.1 Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka je opredeljeno tudi v osnutku novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1), katerega prvi del je Ministrstvo za pravo... |
Pravna praksa, 2008⁄31-32 |
Dokaznopravni in organizacijski vidiki glavne obravnave v kazenskem postopku
Saša Kmet, 21.8.2008
Kazenski postopek
|
| Saša Kmet, Saša Kmet, Pravna praksa, 31-32/2008Polona Mozetič je 27. junija letos na PF Univerze v Ljubljani obranila doktorsko disertacijo Dokaznopravni in organizacijski vidiki glavne obravnave v kazenskem postopku. Doktorska naloga, ki jo je pripravila pod mentorstvom dr. Marka Bošnjaka, je sestavljena iz štirih povezanih vsebinskih sklopov: ... |
Pravna praksa, 2008⁄31-32 |
Krajevna pristojnost sodišč po 214. členu ZP-1
Hinko Jenull, 21.8.2008
Prekrški
|
| Hinko Jenull, Hinko Jenull, Pravna praksa, 31-32/2008• Ali je ravnanje sodišč, ko pri carinskih prekrških pogosto ne upoštevajo določbe 214. člena Zakona o prekrških (ZP-1)1 in določajo svojo krajevno pristojnost po kraju storitve prekrška, pravilno?* |
Pravna praksa, 2008⁄31-32 |
Tujec in takojšnje plačilo globe
Hinko Jenull, 21.8.2008
Prekrški
|
| Hinko Jenull, Hinko Jenull, Pravna praksa, 31-32/2008• Ali plača tujec, ki mora po devetem odstavku 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1)1 globo plačati takoj na kraju prekrška, takoj polovico ali celo globo? Zakon govori o celotni globi, kar je logično, saj bi lahko z odhodom v tujino vedno onemogočil izvršitev druge polovice globe, če bi vložil zahtev... |
Pravna praksa, 2008⁄31-32 |
Odvzem nezakonitih primerkov (kopij) avtorskih del brez obsodilne odločbe
Rok Koren, 21.8.2008
Kazenski postopek, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| Miha Trampuž, Rok Koren, Rok Koren, Pravna praksa, 31-32/2008Miha Trampuž, dr. pravnih znanosti, Avtorska agencija za Slovenijo |
Pravna praksa, 2006⁄31-32 |
Roxin: Kazensko pravo – splošni del
dr. Damjan Korošec, 24.8.2006
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
| dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 31-32/2006Pred kratkim je pri nemški založbi Beck izšla četrta, kot je zapisano na naslovnici, »povsem predelana« izdaja prvega dela sistemskega učbenika (sistema) splošnega dela kazenskega prava (Kazensko pravo - splošni del - temelji kazenskega prava in struktura nauka o kaznivem dejanju) nemškega kazenskop... |
Pravna praksa, 2006⁄31-32 |
Išče se iudex suspectus
Dolores Modic, 24.8.2006
Civilni sodni postopki, Kazenski postopek
|
| Dolores Modic, Pravna praksa, 31-32/2006Če si za začetek sposodimo definicijo nepristranskega sodnika iz knjige Kazensko procesno pravo RS,1 je to »tisti sodnik, ki nima vnaprej oblikovanih predsodkov o neki zadevi (subjektivni element), hkrati pa ne daje videza pristranskosti (objektivni element)«. V tem prispevku bi se rada dotaknila vp... |
|
