O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 29)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Tihotapljenje migrantov: med suhoparnimi številkami in medijskim izmikanjem

Peter Jančič, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Peter Jančič, Pravna praksa, 33/2019Število migrantov, ki prek Balkana prihajajo v Slovenijo, vsak mesec prebije kak rekord. Julija 2019 je policija po nezakonitem prečkanju meje "ujela" že 1.740 migrantov. To je posledica državne politike dopuščanja tihotapljenja migrantov proti zahodnim državam. Blag odnos sproža "poteg," kakor to posledico opisujejo na policiji: zaradi tega se množice migrantov na balkanski poti zgrinjajo proti Bosni. Oblast tihotapljenje dopušča, ker je mejo težko zaščititi zaradi dolžine, pogledi vladnih strank, ali bi schengensko mejo sploh striktno varovali, pa so zelo različni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Franc Kangler in njegova pravica

Jakob Demšar, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 33/2019Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, sem spoznal na začetku 80. let prejšnjega stoletja kot dijaka Srednje šole za miličnike v Tacnu. Tam sem s kolegi predaval kriminalistiko odličnim fantom, med katere spadajo tudi nekdanji generalni direktorji policije Janko Goršek, Marjan Fank in Simon Velički. Na karierni poti sedanje policijske direktorice Tatjane Bobnar pa sem bil njen načelnik - takrat ljubljanskega kriminalističnega urada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu privilegiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka; za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Trnuljčica mednarodnih kaznivih dejanj se počasi prebuja

Mohor Fajdiga, 7.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Mohor Fajdiga, Pravna praksa, 33/2017Nekdanji britanski premier Tony Blair bi se lahko kmalu spet znašel pred sodišči zaradi vojne v Iraku. Svojci padlih britanskih vojakov so namreč napovedali odškodninsko tožbo. Očitajo mu, da so bile smrti njihovih bližnjih posledica kaznivega dejanja agresije. Prepletanje mnenj mednarodnih pravnikov z dogajanjem v zvezi z vojno v Iraku, postavljeno zdaj v ožji nacionalni, zdaj v širši mednarodni kontekst, razkriva, kakšne so njihove možnosti za uspeh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Izgon mladoletnega tujca zaradi kaznivih dejanj

Lena Šutanovac, 7.9.2017

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 33/2017Ob povečanju imigracije v Evropo v zadnjih letih je mogoče pričakovati tudi porast števila zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), ki se ukvarjajo s tujci. V zadevi Külekci proti Avstriji se je ESČP ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je dopustno iz države izgnati posameznika, ki je v tej državi odraščal, zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storil kot mladoletnik?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Proti terorizmu?

dr. Jože Mencinger, 25.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2016Ker so počitnice, naj si tokrat privoščim izlet stran od "ekonomske analize prava", to je od poskusov razumeti in kot ekonomist razložiti pravne norme in njihovo delovanje. Namesto tega se bom lotil boja proti terorizmu in "terorizmu". Boj je v polnem razmahu, orožja so zelo različna, bolj ali manj pametna ali nespametna. Med slednja gre gotovo šteti rezilno ograjo ob Kolpi in Sotli. Ta pobija divjad in uničuje turizem in bo morda zaustavila kakšno družino ali zakrivila smrt kakšnega otroka, prav gotovo pa ne bo zaustavila nobenega terorista. Ni le nekoristna, že sama po sebi je prava sramota za državo, ki se ima za demokratično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Davčna zatajitev po noveli KZ-1C

dr. Liljana Selinšek, 27.8.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 33/2015Po dolgih letih nejasnih konceptov, težav in razprav, povezanih s pragom kaznivosti pri kaznivem dejanju davčne zatajitve, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), ki bo začel veljati 20. oktobra 2015, posegel v opis tega kaznivega dejanja na način, ki konkretno naslavlja odprta vprašanja in dileme. Iz primerjave besedila prvega in drugega odstavka 249. člena KZ-1 pred novelo KZ-1C in po njej izhajata dve bistveni spremembi v opredelitvi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ki sta tudi predmet analize tega prispevka. Prvič, dejanje je lahko po novem izvršeno z enim ali več ravnanji (tudi serijsko), ki se nanašajo na eno ali več vrst davčnih in drugih predpisanih obveznosti. In drugič, za prag kaznivosti je relevantna skupna višina (seštevek) utajenih oziroma prigoljufanih obveznosti v obdobju največ 12 zaporednih mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Obseg zožitve pritožbenih razlogov zoper sodbo, izrečeno na podlagi sprejetega priznanja krivde

Leon Recek, 27.8.2015

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 33/2015V drugem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je predpisano: "Sodba, izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde in sporazuma o priznanju krivde, se ne sme izpodbijati iz razloga po 3. točki prejšnjega odstavka, sodba, izrečena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, pa ne zaradi odločb iz 4. točke prejšnjega odstavka, če je sodba izrečena v skladu s pogoji, ki jih je državni tožilec določil za priznanje krivde v obtožnici ali s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde." Razlog iz 3. točke prvega odstavka 370. člena ZKP je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, odločbe iz 4. točke istega odstavka pa so odločba o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnih zahtevkih in o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Dajanje daril za nezakonito posredovanje - uradno dejanje kot zakonski znak kaznivega dejanja

Avtor ni naveden, 27.8.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2015Zakonski znak "uradno dejanje" je pojem, ki ga uporablja KZ-1 in ni neposredno prevzet z drugega (upravno pravnega) področja, zato je treba njegov pomen iskati v KZ-1 in ne v drugih pravnih področjih. KZ-1 uradnega dejanja ne definira, v prvem odstavku 99. člena pa opredeli koga je šteti za uradno osebo. Uradno dejanje je torej lahko samo dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Hramba in obdelovanje prometnih podatkov za namene kazenskega postopka po razveljavitvi ZEKom-1

dr. Primož Gorkič, 28.8.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 33/2014Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-65/13-19 z dne 3. julija 2014 razveljavilo določbe 162.-169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o hrambi prometnih in lokacijskih podatkov (med drugim tudi) za namene kaz
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Kazenska odgovornost

dr. Ciril Ribičič, 29.8.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 33/2013Naj začnem počitniško. Teniški igralec, ki ga preseneti dolga žogica pod noge, rad zavpije "out" in nato vztrajno išče, dokler med mnogimi ne najde tistega odtisa žogice, ki mu ustreza. Temu sledi prepir, ali je našel pravo ali kaže neko staro
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dileme eventualnega naklepa

dr. Matjaž Ambrož, 30.8.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2012Eventualni naklep, pri nas doslej utemeljen na storilčevem odnosu do prepovedane posledice, je z zadnjo novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B) malenkost spremenjen, zakon ga po novem opredeljuje kot storilčev odnos do celotnega dejanja. Tako po starem kot tudi po novem zakon eventualni naklep pojmuje kot psihično danost, ki mora obstajati tempore criminis. To tradicionalno gledanje, po katerem mora sodišče eventualni naklep "poiskati v glavi storilca", se danes problematizira kot neživljenjsko. V prodoru je stališče, ki eventualni naklep pojmuje zlasti kot sodnikovo vrednostno sodbo, ki jo ta izoblikuje na podlagi presoje "vseh okoliščin primera". Zanimalo me bo, kaj je bolje: vztrajati pri tem, da mora biti eventualni naklep trdno vezan na psihični substrat, ali pa se sprijazniti s tem, da je eventualni naklep bolj kot psihično dejstvo sodnikova vrednostna sodba. Poleg tega si velja postaviti vprašanje, ali je med obema pristopoma res taka razlika, kot se zdi na prvi pogled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Kontroverze "nepravnih" dejavnikov sojenja v kazenskem postopku

dr. Saša Kmet, 30.8.2012

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 33/2012V najnovejši interdisciplinarni monografiji o ženskah, nasilju in kazenskopravnem sistemu Plesničarjeva in Petrovec že v uvodu ugotavljata, da je izbira kazenske sankcije, odmera kazni pa še zlasti, tista faza kazenskega postopka, ki se najbolj izmika strogosti formalno-logičnega razmišljanja in vnaprej predvidenega ravnanja. Odmero kazni v različnih pravnih sistemih in okoljih omejujejo bolj ali manj ohlapna ter bolj ali manj zavezujoča pravila, nanjo pa vplivajo še številni drugi dejavniki, ki bi jih bilo po prepričanju avtorjev veliko lažje zanikati kot pojasniti. Avtorja jih poimenujeta "dejavniki, ki jih kazensko pravo ne upošteva", povezujeta pa jih s pojavom "iracionalnih" in "nepreverljivih" okoliščin. Šelihova v tem kontekstu sorodno piše o "netransparentnem izmikanju racionalnemu in empiričnemu preverjanju", povezanem s "sodnikovimi občutki".
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Zloraba bančne kartice - goljufija

Avtor ni naveden, 27.8.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2009Sodba I Ips 10/2009, 23. april 2009 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Kp 120/2008) ZKP - 1. točka 372. člena KZ - prvi odstavek 217. člena, drugi odstavek 253. člena Napačno je stališče, da je mogoče kaznivo dejanje zlorabe bančne kartice po 253. členu KZ storiti z bančno plačilno ka...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Zlonamerni programi tipa Bundestrojaner kot preiskovalno orodje

dr. Liljana Selinšek, 27.8.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 33/2009Ob omembi trojanskih konjev in podobnega vohunskega programja običajno pomislimo na zlonamerne računalniške programe, s katerimi upravljajo škodoželjni hekerji ali pa jih za dosego kriminalnih namenov uporabljajo storilci kaznivih dejanj. V visokotehnološko razvitih državah pa so čedalje aktualnejše...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Zastoji pri preiskavah gospodarske kriminalitete

mag. Katarina Krapež, 27.8.2009

Kazenski postopek

mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 33/2009Ministrstvo za pravosodje je 20. avgusta od Vrhovnega državnega tožilstva prejelo poročilo o kaznivih dejanjih s področja gospodarske kriminalitete, ki kaže, da je stanje na posameznih tožilstvih in sodiščih različno in da se nekatera okrožja soočajo s težavami. Ministrstvo je zato Vrhovnemu državne...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Kratek opis in predstavitev v ZP-1

Hinko Jenull, 28.8.2008

Prekrški

Hinko Jenull, Hinko Jenull, Pravna praksa, 33/2008• Kakšna je razlika med "kratkim opisom dejanskega stanja" po petem odstavku 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1)1 in "predstavitvijo storjenega prekrška" iz prvega odstavka tega člena?*
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Natančnost zapisa v plačilnem nalogu

Hinko Jenull, 28.8.2008

Prekrški

Hinko Jenull, Hinko Jenull, Pravna praksa, 33/2008• Ali je zadoščeno zakonski določbi 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1),1 če se v plačilnem nalogu navede zgolj "28/1/87 ZICPES", ali pa se mora napisati "prekršek iz 28. točke prvega odstavka 87. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov evropske skupnosti (ZICPES - Uradni list RS, št. 25/04 in ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Razmejitev pristojnosti za odločanje o prekrških v hitrem oz. rednem sodnem postopku

Maja Pruša, 28.8.2008

Prekrški

Maja Pruša, Maja Pruša, Pravna praksa, 33/2008Na zadnjih tretjih dnevih prekrškovnega prava, ki so bili 15. in 16. maja v Portorožu, je bilo v razpravi med drugim izpostavljeno tudi vprašanje, kako obravnavati obdolžilne predloge s področja varnosti cestnega prometa, v katerih pristojni predlagatelj po določbi četrtega odstavka 105. člena ZP-1 ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Mobbing kot orodje korupcije

mag. Bećir Kečanović, 28.8.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Bećir Kečanović, mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 33/2008Za povezavo med trpinčenjem na delovnem mestu (mobbing) in korupcijo pri nas še ni bilo večjega zanimanja, a zato korupcija ni nič manj nevarna tudi kot eden glavnih vzrokov trpinčenja. Pri tem so državni oz. javni uslužbenci že po naravi stvari najbolj na udaru, kar potrjujejo tudi odmevni primeri ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄33

Razpolaganje oškodovanca s predlogom za pregon

Avtor ni naveden, 30.8.2007

Kazenski postopek

, Pravna praksa, 33/2007univ. dipl. pravnik, višji pravosodni svetovalec na Vrhovnem državnem tožilstvu RS V dobrem desetletju, odkar so v naš kazenskopravni sistem zopet uvedeni t. i. predlagalni delikti, se je na tem področju že izoblikovalo nekaj prakse. Zaradi odsotnosti strokovnih razprav o tem institutu kaže, da ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄33

Sovražni govor skozi KZ

Aleš Završnik, 31.8.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Aleš Završnik, Pravna praksa, 33/2006Ob inkriminiranju sovražnega govora je treba upoštevati temeljni tendenci postmodernega družbenega konteksta, v katerem živimo: na eni strani brutalizacijo družbenih razmerij v postkapitalistični družbi, povečevanju strahu in tesnobe, ki vodi do odkrite sovražnosti do drugačnih, in na drugi globalno...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄33

Smrt med aretacijo – dolžnost preiskave

Avtor ni naveden, 31.8.2006

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

, Pravna praksa, 33/2006Pritrdilno ločeno mnenje sodnice dr. Mirjam Škrk 1. V točki 26. obrazložitve odločbe, za katero sem glasovala, US ugotavlja, da KZ posebnega kaznivega dejanja mučenja ne pozna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄33

Smrt med aretacijo – dolžnost preiskave

Avtor ni naveden, 31.8.2006

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

, Pravna praksa, 33/2006Odločba US RS, št. Up-555/03 Up-827/04 z dne 6. 7. 2006, objavljena v Ur. l. RS, št. 78/2006 Pritožnikoma je bila kršena pravica do učinkovitega varstva pravic iz četrtega odstavka 15. člena ustave v zvezi s 13. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Ur. l.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄33

Omejevanje človekovih pravic

Avtor ni naveden, 31.8.2006

Ustavno sodišče, Kazenski postopek

, Pravna praksa, 33/2006Sklep US RS, št. U-I-8/04 z dne 22. 6. 2006 Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 150. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur. l.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2019(3) 2017(2) 2016(1) 2015(3)
2014(1) 2013(1) 2012(2) 2009(3)
2008(4) 2007(1) 2006(4) 2005(2)
1999(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČD ĐEF G H IJ K LM NOP QR S Š T UVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov