O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 17 (od skupaj 17)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Subjektivni elementi protipravnosti in bit kaznivega dejanja

Primož Baucon, 22.8.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 30-31/2019Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti kaznivega dejanja ne zadošča za obstoj protipravnosti. Za boljši prikaz zadevne problematike, ki pri nas ni ustrezno obravnavana in zato povzroča težave v pravosodni praksi, je treba obravnavati razmerja med posameznimi elementi splošnega pojma kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hramba DNK profila pravnomočno obsojenih

Primož Križnar, 22.8.2019

Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 30-31/2019V praksi se pogosto dogaja, da osumljenca s kaznivim dejanjem povezujejo biološke sledi, najdene na predmetih ali kraju kaznivega dejanja. Ob odsotnosti drugih dokazov, ki bi kazali na vpletenost osumljenca, je kronski dokaz za to poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), katerega vsebina kaže, da se zavarovane biološke sledi in primerjalni biološki material osumljenca ujemajo. Zadeva se zaplete, ko tako identificiran osumljenec po podatkih kazenske evidence Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (RS) velja za neobsojenega in se s poizvedbami ugotovi, da je bil njegov primerjalni profil DNK pridobljen za potrebe drugega kazenskega postopka, v katerem mu je bila izrečena pravnomočna obsodilna sodba, ki pa je bila zaradi rehabilitacije iz kazenske evidence že izbrisana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?

Zvjezdan Radonjić, 22.8.2019

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 30-31/2019Pred dnevi so se štirje ugledni pravniki (Gorazd Fišer, dr. Blaž Mlinar Kovačič, dr. Andraž Teršek in mag. Matevž Krivic) kritično ozrli na (neobjavljeno) sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 53384/2014 (obdolženi Milko Novič). Opozorili so na domnevno prekoračitev dovoljenega pri obrazložitvi sodb, češ da bi naj bilo v sodbi Milku Noviču zaznati dokazne zaključke glede krivde neke druge osebe (Michel Stephan) in morebitnega sodelovanja dveh nadaljnjih oseb. S kritiki se ne strinjam, kajti unikatni slovenski kazenskopravni sistem ne le dovoljuje, temveč v konkretnem primeru celo narekuje takšno obrazložitev. Njihovo nerazumevanje izredno zapletene materije je dokaj pričakovano, prav tako dvomljivost in spornost razlag, ki nujno spremljajo veljavne, vendar invalidne predpise.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Časovni vidik ustavnosodnih presoj Zakona o kazenskem postopku

Leon Recek, 22.8.2019

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je bil doslej noveliran štirinajstkrat. Ustavno sodišče je njegovo neskladnost z ustavo ugotovilo v sedemnajstih odločbah (to število zajema tako ugotovitvene kot razveljavitvene odločbe), v sedmih pa je odločilo, da neskladja ni. Zastavlja se vprašanje, kako je Ustavno sodišče ravnalo v položaju, ko je bil ZKP po vložitvi zahteve ali pobude za začetek postopka presoje ustavnosti noveliran, vendar na način, da izpodbijana določba ni bila spremenjena. Natančneje, na katero različico zakona se je nanašala končna odločitev? Na tisto, ki je veljala ob vložitvi zahteve (pobude), na tisto, ki je veljala ob izdaji odločbe, ali na kakšno tretjo? Zadev, ki ustrezajo tem merilom, je petnajst: osem (od sedemnajstih), v katerih je bila ugotovljena protiustavnost, in vseh sedem, v katerih je bilo ugotovljeno, da protiustavnosti ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Premoženje nezakonitega izvora pred uveljavitvijo zakona

Avtor ni naveden, 23.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/20181. Prvi odstavek 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Pomanjkljivo strokovno znanje o finančni forenziki

Toni Tovornik, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 30-31/2017Strokovni odbor Sveta Evrope (SE), ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma, je v zadnjem poročilu opozoril, da je glede na obstoječa tveganja za pranje denarja v Sloveniji potrebno večje število preiskav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kolektivno kaznivo dejanje - teoretična dilema v slovenski kazenski teoriji in praksi

dr. Miha Šepec, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 30-31/2017Šošić je že leta 2013 opozoril, da se kolektivno kaznivo dejanje v naši teoriji, zakonodaji in sodni praksi razlaga nedosledno ter da bi bilo treba to nedoslednost odpraviti. Z njim se vsekakor strinjam, in ker gre za resen dogmatični problem, ki je v našem pravnem prostoru še vedno prisoten, temu namenjam ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Adhezijski postopek - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca

Avtor ni naveden, 18.8.2011

Kazenski postopek, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2011Sodišče v kazenskem postopku nima pooblastila za zavrnitev oziroma zavrženje premoženjskopravnega zahtevka in to tudi v primeru, če ugotovi, da teče v zvezi s tem pravda ali da je bila celo izrečena že pravnomočna sodba ali da obstaja drug izvršilni naslov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Uporaba uradnih zaznamkov, izločenih iz kazenskega spisa, v pravdi

Avtor ni naveden, 18.8.2011

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2011Zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZPP ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Z izločitvijo dokazov v kazenskem postopku se varujejo pravice obdolženca, hkrati pa se ne posega v pravice nobenega drugega posameznika. V pravdnem postopku pa si nasproti stojita dve enakovredni stranki in bi, če uporaba določenega dokaza ne bi bila dopuščena, prišlo do posega v ustavno pravico do dokaza kot del pravice do izjave v postopku nasprotne strank.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Singularno pravno nasledstvo - vrnitev zasežene stvari - pravni interes za vmesni ugotovitveni zahtevek

Avtor ni naveden, 18.8.2011

Kazenski postopek, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2011Po stališču teorije gre pri odtujitvi lahko tudi za singularno pravno nasledstvo na podlagi sodne odločbe. Kljub temu izvršitve odločbe sodišča v konkretnem kazenskem postopku, na podlagi katere je bilo vozilo vrnjeno pooblaščencu domnevno pravega lastnika, po presoji revizijskega sodišče ni mogoče subsumirati pod pojem singularnega pravnega nasledstva v smislu odtujitve iz 190. člena ZPP. Pravni prednik in pravni naslednik v tem primeru nista v nobenem civilnopravnem razmerju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

(Problematično) skrajševanje kazenskih postopkov in nekatere druge predlagane spremembe v noveli ZKP-K

Andreja Tratnik, 18.8.2011

Kazenski postopek

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 30-31/2011"Namesto pet dobiš tri. Zdaj priznaš?" "Priznam." Tako nekako bi lahko poenostavljeno in karikirano predstavili nov pristop k reševanju kazenskih zadev oziroma "krajši in hitrejši kazenski postopek", kot ga promovira predlagatelj predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (predlog novele ZKP-K). V ta namen se bo v kazenski postopek vpeljal nov institut pogajanj o priznanju krivde (ang. plea bargaining). Z njegovo pomočjo bo kazenski postopek gotovo hitrejši, učinkovitejši, vprašanje pa je, če tudi pravičnejši.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Uporaba dokazov, pridobljenih pri carinskem nadzoru, v kazenskem postopku

Avtor ni naveden, 18.8.2011

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2011Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 2/2007 z dne 17. januarja 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. III Kp 73/2006 z dne 13. septembra 2006 in s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem št. K 66/2006 z dne 31. maja 2006 se zavrne
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Dokazi, pridobljeni pri carinskem nadzoru ob prehodu državne meje, v kazenskem postopku

Primož Gorkič, 18.8.2011

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 30-31/2011Ustavno sodišče je 6. julija 2011 sprejelo odločbo št. Up-1293/08. Odločba je pomembna, ker se loteva tudi vprašanj zasebnosti v prevoznih sredstvih in procesnih jamstev pri pridobivanju dokazov v nekazenskih postopkih ter njihove dovoljenosti v poznejšem kazenskem postopku. Preden nadaljujete z branjem, pa najprej vabim k branju odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Zastaranje po razveljavitvi pravnomočne kazenske sodbe

Hinko Jenull, 18.8.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 30-31/2011univ. dipl. pravnik, vrhovni državni tožilec, dodeljen na Ministrstvo za pravosodje Stališča v prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen. Ustavno sodišče je v postopku, začetem na zahtevo Okrožnega sodišča v Mariboru, odločilo, da drugi,
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄30-31

Teorija (materialnega) kazenskega prava na prelomu tisočletja

dr. Damjan Korošec, 28.10.1999

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 30-31/1999V organizaciji Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno kazensko pravo (Freiburg v Breisgauu) so se v dneh od 3. do 6. oktobra 1999 v Berlinu zbrali kazenskopravni teoretiki z vsega sveta, da bi skupaj analizirali stanje nemške in s tem vodilne svetovne teorije materialnega kazenskega prava. Prek ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄30-31

Pogajanja v kazenskem postopku v Evropi

dr. Zvonko Fišer, 28.10.1999

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 30-31/1999Katedra za kazenski postopek Jagielonske univerze v Krakovu je organizirala znanstveno konferenco o pogajanjih v kazenskem postopku(*1). Konferenca se je vključevala v proslave ob 600-letnici obnovitve delovanja Univerze v Krakovu, ene izmed najstarejših evropskih univerz(*2). Po vsebinski plati ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 30-31

Leto objave

2019(5) 2018(1) 2017(2) 2011(7)
1999(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtorji

AB CĆČDĐEF G HIJ K LMNOPQR SŠ T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov