O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 1 (od skupaj 1)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Okviri in narava priznanj(a) krivde v veljavnem Zakonu o kazenskem postopku

mag. Aleksander Karakaš, 21.1.2016

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 03-04/2016Med pomembnejšimi novostmi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bila uvedba posebnega naroka pred glavno obravnavo (285.a do 285.f člen ZKP), na katerem se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje in o nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Izjava o krivdi je samostojna in neposredna ali pa je sestavni del sporazuma o priznanju krivde (450.a do 450.č člen ZKP) kot novega poenostavljenega postopka na koncu zakona. V prvem primeru obdolženi krivdo po obtožbi priznava (285.c člen ZKP) ali jo zanika (285.d člen ZKP), v drugem jo lahko zgolj prizna, saj v nasprotnem do navedenega sporazuma sploh ne more priti. Ko je krivda priznana, sledita po preverjeni izjaviteljevi zavesti in volji ter informativni zanesljivosti priznanja (točke 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP) oziroma pravni veljavnosti sklenjenega sporazuma (točka 1 drugega odstavka 450.č člena ZKP) narok za izrek kazenske sankcije in sodba, ki bi sicer sledila praviloma dolgotrajni glavni obravnavi. Da je tako kazenski postopek institucionalno pomembno skrajšan in dinamično pospešen, verjetno ni treba posebej poudarjati, manj jasno pa je, s kakšnim priznanjem imamo glede na ureditev pred spremembo zakona pravzaprav opraviti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 03-04

Leto objave

2016(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.2. Kazenski postopek

Avtorji

ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov