O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 32)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Nekaj misli ob noveli ZKP-N

dr. Saša Kmet, 11.7.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 27/2019Poletno in (pred)dopustniško obdobje je, zlasti na manjših sodiščih, čas prijetnega miru, v katerem se utrne kakšen trenutek tudi za (sicer pomembna) opravila, za katera v hektiki "običajnega" delovnika ni pravih priložnosti. Podpisani sem se v produktivni spokojnosti lotil motrenja sprejete novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki bo z izjemo spremenjene ureditve t. i. prikritih preiskovalnih ukrepov stopila v uporabo to jesen. Med javno razpravo o štirinajsti noveli ZKP sem tudi sam pristojnemu ministrstvu poslal dva skromna predloga sprememb, ki sem ju na podlagi praktičnih izkušenj kazenskega sodnika prve stopnje (in razgovorov s kolegi) ocenil za koristni, smiselni in smotrni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken, 11.7.2019

Kazenski postopek, Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 27/2019Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Problematika normativne teorije krivde, razlikovanja neprava in krivde ter dualističnega sistema kazenskih sankcij

Primož Baucon, 12.7.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 27/2018V prispevku je prikazana problematika nedoslednosti implementacije normativne teorije krivde in predpostavke ugotavljanja neprištevnosti v Republiki Sloveniji (zlasti) v slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1; v nadaljevanju se za vse druge kazenske zakonike oziroma kazenske zakone uporablja izraz KZ), ki je začel veljati 1. novembra 2008, in njegovih novelah, namenskega (materialnega) razlikovanja neprava in krivde (in njenih pravnih učinkov), ki odraža razliko med kaznimi in varnostnimi ukrepi (s poudarkom na ukrepih psihiatričnega značaja in z modelom postopanja s storilci z duševnimi motnjami), kot kazenskih sankcij, ki niso utemeljene na krivdi (ampak njihova uporaba temelji na prevenciji) in se izrekajo tudi nekrivim storilcem (po načelu sorazmernosti).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Lajež v večstanovanjski hiši

dr. Nana Weber, 12.7.2018

Veterina (zdravstveno varstvo živali), Prekrški

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 27/2018V večstanovanjski stavbi ima eden od etažnih lastnikov psa, ki ponoči laja. Pes je nastanjen v stanovanju, velikokrat pa tudi kar na stopnišču pred stanovanjem. Lajež se sliši po celem bloku, saj pes prične lajati, čim nekdo odpre vhodna vrata v bloku, in laja ves čas, dokler se oseba giba po stopnišču. Tudi kadar pes laja v stanovanju, gre za daljši strnjen lajež, ki se prav tako sliši v druga stanovanja. Lajež povzroča hrup ter moti nočni mir in počitek etažnih lastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja le za določene kategorije motornih vozil

mag. Mojca Curk, 13.7.2017

Cestni promet, Prekrški

mag. Mojca Curk, Pravna praksa, 27/2017V praksi se pojavljajo težave, kadar storilec v primeru vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja priloži zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po določbah Zakona o voznikih (ZVoz-1), iz katerega izhaja, da je storilec telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B, B1 in G, pri čemer pa je trajno ali začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornega vozila kategorije C. Menim, da so moja stališča v tem prispevku koristna za sodno prakso kot napotki za to, kako ravnati v takšnem primeru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Ime česa je slovenska penologija? - Novemu zaporu ob rob

dr. Aleš Završnik, 7.7.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 27/2016Če na slovensko penologijo zremo skozi Foucaulta, kot na skupek penološke oblasti (institucionalizirane prakse, ki se izvaja na "telesu in duši" posameznika) in penološke vednosti (razvijajoče se bodisi v oblastnih institucijah bodisi na zunanjih otočkih akademskega raziskovanja), lahko opazimo več trendov, ki kažejo na skrb zbujajočo kakovost tega amalgama. V skladu z znanim rekom Dostojevskega, če parafraziram, pokažite mi zapore in povem vam, v kakšni družbi živite, pa pričajo ti tudi o stanju duha v slovenski družbi. Ime česa je torej slovenska penologija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča

mag. Andreja Sedej Grčar, 7.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 27/2016Na podlagi določil tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-K) lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, ob pogoju, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno ali se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega storilca oziroma kaznivega dejanja treba pridobiti te podatke. Za takšno zahtevo je treba izpolniti dokazni standard razlogov za sum. Torej dokazni standard, ki mora obstajati za podajo kazenske ovadbe zoper določeno osebo, da je storila določeno kaznivo dejanje. Dokazni standard razlogov za sum je tisti minimalni standard, ki mora biti podan, da lahko policija poseže v določene človekove pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Sofisticirano izmikanje bistvu problema - in spoznanju storjene napake

mag. Matevž Krivic, 9.7.2015

Kazenski postopek

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 27/2015V PP, št. 22/2015, je bil objavljen moj članek Še vedno: nepriznavanje ugotovljenih napak, v katerem sem analiziral "ponesrečen poskus izmikanja bistvu problema" v članku Branka Masleše. V isti številki je bil objavljen tudi članek mag. Andreja Ferlinca, ki pa ga ne ocenjujem samo za neprimeren, ampak celo za odgovorne strokovne razprave nevreden poskus izmikanja bistvu problema in priznanju storjene hude napake. V zadevi Patria, jasno, čeprav ta v članku sploh ni omenjena - glede tega se menda tu ne bomo sprenevedali. Že z naslovom (in nato podrobneje z vsebino) ta članek namreč zavaja ali insinuira, kot da sta ustavnosodna in druga strokovna kritika razveljavljenih sodb v zadevi Patria kakorkoli problematizirali prosto presojo dokazov ali kakorkoli spreminjali dokazna pravila pri korupcijskih deliktih. Gre za prefinjen, sofisticiran, toda odgovornega razpravljanja nevreden poskus zamegljevanja problema in izmikanja spoznanju storjene napake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄27

Skupni standardi EU na področju kazenskega prava v primerjavi z nacionalnimi (ustavnopravnimi) standardi - Solange Reloaded

dr. Anže Erbežnik, 10.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 27/2014Razširitev pristojnosti EU na kazenskopravnem področju po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe postavlja več pomembnih pravnih vprašanj, kot so raven varstva temeljnih pravic posameznikov in oblikovanje skupnih standardov, razmerje med pravom EU in nacionalnim ustavnim pravom, uporaba koncepta vzajemnega priznavanja in problematika dopustnosti v tujini pridobljenih dokazov. Odgovori nanje niso preprosti in zahtevajo poglobljeno vrednotenje pomena temeljnih kavtel lastnega ustavnopravnega sistema, nikakor pa ne dopuščajo lahkotnega avtomatizma glede na resnost posegov v pravice posameznika in dojemanje legitimnosti kazenskopravnega sistema, tako nacionalnega kot tudi na ravni EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Odvzem brisa ustne sluznice po noveli ZKP-L

dr. Sabina Zgaga, 11.7.2013

Kazenski postopek

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 27/2013Novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-L je posegla tudi v dosedanjo ureditev odvzema brisa ustne sluznice oziroma podatkov DNK. Zato si poglejmo novo zakonsko podlago v ZKP za pridobivanje podatkov DNK in podlago za njihovo shranjevanje v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPP) ter odgovorimo na vprašanje, ali je trenutna ureditev v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), zlasti s sodbo v zadevi S. in Marper proti Združenem kraljestvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Kibernetsko medvrstniško nasilje

Nika Skvarča, 12.7.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Skvarča, Pravna praksa, 27/2012Na pariški univerzi Sorbona je 28. in 29. junija potekala mednarodna konferenca o kibernetskem medvrstniškem nasilju na temo obvladovanja negativnih in povečanja pozitivnih načinov uporabe novih tehnologij v izobraževalnih okoljih. Konferenco so organizirali francoski kolegi iz COST Akcije IS0801.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Alibi lastnika vozila

Hinko Jenull, 12.7.2012

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 27/2012Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) je v prvem in drugem odstavku 8. člena v celoti prevzel določbi prvega in drugega odstavka 233. člena prejšnjega Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) glede odgovornosti lastnika vozila. Če za prekrške zoper varnost cestnega prometa, storjene z njegovim vozilom, ni mogoče ugotoviti (pravega) storilca, se kaznuje za prekršek voznik ali imetnik pravice uporabe tega vozila. Manjši redakcijski popravki niso vsebinsko spremenili navedene določbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄27

Tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona

Avtor ni naveden, 14.7.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2011Drugi, tretji in četrti odstavek 91. člena KZ-1 niso v neskladju z Ustavo. Položaj, v katerega pride obdolženec po razveljavitvi pravnomočne sodbe, ni enak položaju obdolženca pred pravnomočno obsodilno sodbo. Določbe o rokih za zastaranje kazenskega pregona in določbe o roku za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄27

Odvzem premoženja

Irena Vovk, 14.7.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Irena Vovk, Pravna praksa, 27/2011Vlada je dne 7. julija podprla predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki so ga v zakonodajni postopek vnovič vložili poslanci Zares, LDS, SD, DeSUS in nepovezani poslanci. Z novim besedilom so namreč odpravljene pomanjkljivosti in nejasnosti prvotnega besedila predloga zakona, na katere je opozarjalo Ministrstvo za pravosodje. Glede na rešitve, ki jih predlog zakona prinaša, Vlada meni, da bi moral Državni zbor splošno razpravo opraviti že na julijski seji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄27

Obrazložitev predloga za podaljšanje pripora

Avtor ni naveden, 14.7.2011

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2011Tožilčevo sklicevanje na pravnomočne odločbe o odreditvi in podaljšanju pripora ter navedba, da se razlogi, ki so bili podani ob odreditvi pripora, niso v ničemer spremenili, ne izpolnjuje vsebinskih pogojev obrazložitve predloga za podaljšanje pripora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄27

Kaznivo dejanje nasilja v družini

Avtor ni naveden, 14.7.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2011Pri kaznivem dejanju nasilja v družini mora iti praviloma za neko trajnejše ravnanje storilca, ki poruši normalne medosebne odnose v družini tako, da ostanejo določeni družinski člani brez topline doma, brez občutka varnosti, da so prestrašeni ipd., oziroma so prav zaradi obdolženčevega ravnanja spravljeni v podrejen položaj oziroma v položaj, ki je temu pojmu po vsebini primerljiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄27

Recite mobingu NE

mag. Bećir Kečanović, 8.7.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 27/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄27

Elektronski dokazi - pasti in priložnosti

dr. Liljana Selinšek, 10.7.2008

Kazenski postopek

dr. Liljana Selinšek, dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 27/2008Nobenega dvoma ni, da živimo v dobi izjemnega razmaha informacijsko-komunikacijske tehnologije. Žal prav tako ni dvoma, da pravo temu v večjem delu sveta trenutno ne sledi. To je po svoje razumljivo, saj je bil zgodovinski razvoj prava počasen in postopen. Verjetno se pravnikom do danes še ni zgodil...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄27

Vročanje v postopku o prekršku

Suzana Gril, 10.7.2008

Upravni postopek in upravne takse, Prekrški

Suzana Gril, Suzana Gril, Pravna praksa, 27/2008Učinkovit sistem vročanja je zelo pomemben, pa naj gre za upravni, kazenski, civilni postopek ali postopek o prekršku. V slednjem se z vročitvijo posameznih pisanj udeleženci postopka seznanjajo z odločitvami prekrškovnih organov in sodišč, od pravilne in pravočasne vročitve posameznega pisanja pa j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄27

Ugasnite kamere

Hinko Jenull, 10.7.2008

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Hinko Jenull, Pravna praksa, 27/2008"Ne, od tega, če bi postal proces splošno znan, si ni mogel K. zase prav nič obetati. Kdor bi ne vstal kot sodnik in ga slepo in predčasno obsodil, bi ga, ker je bilo to tako lahko, poskušal vsaj poniževati." (Franc Kafka: Proces, Mladinska knjiga, 1998, str. 211) "1. Preiskovalni postopek ni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄27

Slovenska Ustava - "Ne uporabljaj. V okvari!"

mag. Goran Klemenčič, 10.7.2008

Kazenski postopek

mag. Goran Klemenčič, mag. Goran Klemenčič, Pravna praksa, 27/2008Zaradi osebnega znanstva sem javno komentiranje dogodkov okrog aretacije Boštjana Penka iz načelnih razlogov zavračal. Do izjave ministra za notranje zadeve, s katero je diskvalificiral odločitev dežurnega preiskovalnega sodnika, ki v konkretnem primeru policiji ni izdal odredbe za hišno preiskavo. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄27

O absolutnem zastaranju pregona prekrškov

Hinko Jenull, 12.7.2007

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 27/2007univ. dipl. pravnik, vrhovni državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu RS Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen Ustavno sodišče Republike Slovenije je v letu 2005 postavilo novo mejo absolutnega zastaranja pregona v prekrškovnem postopku.[...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄27

Razmerja med kaznivimi dejanji in prekrški pravnih oseb

dr. Ivan Bele, 12.7.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ivan Bele, Pravna praksa, 27/2007dr. pravnih znanosti, profesor na PF Univerze v Mariboru S sklicevanjem na določbe 14. člena Zakona o prekrških (ZP-1), da se glede odgovornosti pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in zaposlujejo druge osebe, smiselno uporabljajo d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄27

Sveta preproščina in pravna logika

Milan Petek, 13.7.2006

Prekrški

Milan Petek, Pravna praksa, 27/2006Pravo in pravni red sta zbir pravil, ki urejajo odnose v družbeni skupnosti, med drugim določajo tudi sankcije za kršitev teh pravil. In če si po tej definiciji zamislimo, kako dejansko je, ko se posameznik pregreši zoper postavo, je odgovor več kot na dlani: zadelo ga bo tisto, kar je določeno v za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄27

Kaznivo dejanje nasilništva – zasliševanje priče

Avtor ni naveden, 13.7.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

, Pravna praksa, 27/2006Sodba I Ips 79/2005 z dne 30. 3. 2006 (v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. K 69/2001 in v sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Kp 271/2003) KZ - drugi odstavek 299. člena ZKP - prvi odstavek 241. člena in 335. člen Kadar je kaznivo dejanje nasilništva storjeno na javnem kra...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 27

Leto objave

2019(2) 2018(2) 2017(1) 2016(2)
2015(1) 2014(1) 2013(1) 2012(2)
2011(4) 2010(1) 2008(4) 2007(2)
2006(3) 2005(3) 2004(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

AB C ĆČDĐE FG HIJ K LMN OP QRS ŠTU V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov