O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 32)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novinarji v kazenskih postopkih

dr. Katarina Bergant, 20.6.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 24-25/2019Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno, čeprav gre v prvem delu za vprašanje statusa novinarja kot priče, v drugem pa za vprašanje njegovega statusa obtoženca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Bohotenje preventivne države

dr. Anže Erbežnik, 20.6.2019

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 24-25/2019Vse bolj se tako v Sloveniji kot širše pojavlja trend, ki spreminja paradigme klasičnega kazenskega prava v koncept preventivne države. S tem mislim državo, ki poskuša že a priori identificirati morebitne bodoče storilce kaznivih dejanj, v skrajni obliki že na ravni miselnega delikta. Pri tem ne gre za običajne preventivne naloge vsake države, ki se kažejo npr. v kaznivosti poskusa ali pa določenih pripravljalnih dejanj, odvzemu prostosti duševno motenim, pozitivnih dolžnostih policije, da reagira v primeru konkretne izkazane nevarnosti zoper posameznika itd., temveč gre za državo preventivnega tipa, ki prične posegati v domnevo nedolžnosti celotnega prebivalstva na podlagi teorije o "družbi tveganj" in z uvajanjem nekakšne "pravice do varnosti", ki omejuje pravila poštenega postopka in poskuša zaobiti uveljavljanje kavtel varstva pravic posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Roe v. Wade in kazniva dejanja - je ekonomija dolgočasna?

dr. Katarina Zajc, 20.6.2019

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 24-25/2019Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Povrnitev potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku

mag. Luka Vavken, 20.6.2019

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 24-25/2019Na prvi pogled se zdi, da povrnitev stroškov kazenskega postopka ne odpira ravno pomembnih pravnih vprašanj. Večina pravnikov ob tem najprej pomisli na mučno seštevanje in pregledovanje posameznih postavk v odvetniških stroškovnikih, predloženih po končanem kazenskem postopku. Načeloma gre za tehnično opravilo, ki sicer terja marljivo in natančno delo, ne zahteva pa intelektualnega napora, ki je praviloma potreben za presojo pravnih in dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o obdolženčevi krivdi. Še manj verjetno se zdi, da so vprašanja, povezana s povrnitvijo potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku, lahko predmet odločanja Vrhovnega sodišča ter da mora Vrhovno sodišče za pravilno razlago določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanašajo na to področje, ter za zagotovitev enotne uporabe prava uporabiti določbe Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Praviloma gre namreč za dejanska vprašanja, povezana z višino stroškov obdolženčevega zastopanja, ki na Vrhovnem sodišču, katerega predmet odločanja so pravna vprašanja, nimajo mesta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Hišna preiskava odvetniške pisarne kot ultima ratio

Žiga Cvetko, 21.6.2018

Kazenski postopek, Odvetništvo in notariat

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 24-25/2018Hišna preiskava odvetniške pisarne kot posebna oblika hišne preiskave v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ni posebej urejena, pač pa je v členih 214-224 ZKP urejena "navadna" hišna preiskava. Določbe hišne preiskave se vzamejo kot podlaga za opravo preiskave odvetniške pisarne in se uporabijo v povezavi z 8. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki je lex specialis v odnosu do ZKP. Drugih posebnih pogojev oziroma načina oprave preiskave odvetniške pisarne ZKP oziroma ZOdv ni predvideval. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi ugotovilo protiustavnost ZKP in ZOdv ter zakonodajalcu naložilo odpravo protiustavnosti, do takrat pa se preiskava odvetniške pisarne, preiskava elektronskih naprav ter zaseg predmetov, listin in naprav odvetniku opravljajo na način, ki je določen v točkah 60-63 omenjene odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sovražni govor z vidika splošnega pojma kaznivega dejanja

mag. Andrej Ferlinc, 21.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2018V sredstvih javnega obveščanja - zlasti v predvolilnem času - je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem posledica naglo se spreminjajočih družbenih razmer in pomanjkanja splošne kulture ter spoštovanja drugih (in drugačnih) ljudi nasploh, še posebej drugače mislečih, je treba najprej opozoriti na izhodišče, da Kazenski zakonik (KZ-1) izrecno ne inkriminira sovražnega govora kot posebnega kaznivega dejanja. Možnost kazenskopravnega odziva v zvezi s sovražnim govorom lahko prepoznamo v inkriminaciji javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, mučenja po 135.a členu KZ-1 s povzročanjem duševnega trpljenja in izvajanjem pritiska, grožnje po 135. členu KZ-1 in v večini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Lani v Sloveniji za 6,2 odstotka manj zaprtih oseb

Toni Tovornik, 22.6.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 24-25/2017Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij v Letnem poročilu 2016 ocenjuje, da se je nadaljeval trend upadanja števila zaprtih oseb, in sicer je bilo lani v povprečju na dan zaprtih 1.377 oseb, kar je 86 manj kot leto prej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Sporazum o priznanju krivde - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Sodba I Ips 25331/2013-119, 2. april 2015 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 25331/2013) Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, i
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Hišna preiskava (brez odredbe) in zaseg predmetov - prepoved reformatio in peius - in dubio pro reo

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Po sodni praksi se načelo prepovedi spremembe na slabše nanaša tudi na dejansko stanje. Vendar to ne pomeni, da je sodišče v ponovljenem postopku vezano na vse materialno- in procesnopravno relevantne dejanske okoliščine, ki jih je ugotovilo v prvotnem postopku, temveč le na konkretni dejanski stan, ki je opisan v krivdoreku. To načelo prav tako ne pomeni, da mora sodišče v ponovnem sojenju vztrajati pri procesnih kršitvah, ki jih je v prvotnem sojenju zagrešilo in bi lahko bile v obsojenčevo korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Ima prijava spolne zlorabe lahko elemente zlorabe otroka?

dr. Zlatka Rakovec Felser, 19.6.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zlatka Rakovec-Felser, Pravna praksa, 24-25/2014Čeprav je med vsemi ovadbami spolne zlorabe razmeroma malo t. i. lažnih, pa je znamenja, s katerimi se te kažejo, pomembno prepoznati čim prej. Tako kot z neprepoznano zlorabo povečujemo škodo, ki jo zato trpi otrok, jo tudi v primeru, ko zlorabe dejansko ni bilo, a jo kot tako - zaradi nepoučenosti in neozaveščenosti, iskanja senzacionalizma ali preprosto zaradi zagrizenega boja obtožujoče strani - prepozna njegova okolica in ji nasedejo celo tisti, ki se s takimi primeri tako ali drugače poklicno srečujejo. Navsezadnje to potrjuje tudi naš razvpiti, t. i. koroški primer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Zavarovanje izvršitve izrečenih sankcij

mag. Tine Jurič, 19.6.2014

Prekrški

mag. Tine Jurič, Pravna praksa, 24-25/2014Zakon o prekrških (ZP-1) v petnajstem poglavju ureja postopek izvrševanja odločb o prekršku, sodb ali posameznih sklepov (v nadaljevanju posamični akt) in velja za sklepni del obravnave posameznih prekrškovnih zadev. Na podlagi ustavne določbe o zakonitosti in določnosti sankcij v zakonih se z izvrševanjem uresničujejo predpisane sankcije za dejanja, ki so določena kot prekrški in za katera so bile v prekrškovnih postopkih izrečene sankcije, skladno z zakoni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

(Ne)upravičenost zadržkov pri ustanavljanju skupnih preiskovalnih skupin

Nina Židanik, 23.6.2011

Kazenski postopek

Nina Židanik, Pravna praksa, 24-25/2011Slovenija je že leta 2005 ratificirala Konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije in v svojo zakonodajo implementirala Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah, kar pomeni, da od takrat dalje lahko ustanovi skupno preiskovalno skupino z drugo oziroma drugimi državami članicami EU. Kljub temu pa ta institut v praksi še danes ni ustrezno zaživel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Zadeva Hypo

Alenka Mordej, 23.6.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 24-25/2011Prvi večji sodni postopek v aferi Hypo banke se je začel in končal na Okrožnem sodišču v Celovcu. Gre za kazenski postopek, ki je potekal proti trem nekdanjim vodilnim osebam Hypo banke, predsedniku uprave Wolfgangu Kultererju in nekdanjima menedžerjema Gertu Xanderju in Albinu Ruhdorferju, zaradi kaznivega dejanja poneverbe. Postopek se je konec marca končal z oprostilno sodbo. Odločitev še ni pravnomočna, saj je tožilstvo vložilo pritožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄24-25

Sporazumevanje v nemškem kazenskem postopku

Janko Marinko, 17.6.2010

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 24-25/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄24-25

Zakonodajna raba izraza kaznivo dejanje

dr. Matjaž Ambrož, 17.6.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 24-25/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄24-25

Nekaj problemov kaznivih dejanj hudodelskega združevanja in dogovora za kaznivo dejanje

mag. Andrej Ferlinc, 17.6.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2010V prilogi revije Pravna praksa št. 16-17 z dne 22. aprila 2010 je dr. Matjaž Ambrož temeljito obdelal institut posrednega storilstva in pri tem opozoril, da pri uporabi tega instituta v skladu z 20. členom Kazenskega zakonika (KZ-1)1 težav ne povzročajo le tiste oblike posrednega storilstva, pri kat...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄24-25

Sadež zastrupljenega drevesa ni bil dovolj strupen

Andreja Tratnik, 17.6.2010

Človekove pravice, Kazenski postopek

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 24-25/2010Dejanski stan zadeve, o kateri je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) še enkrat odločalo (tokrat Veliki senat), zveni kot prava kriminalka: Magnus Gäfgen, nemški študent prava, septembra 2002 iz koristoljubja umori enajstletnega dečka, od njegovih staršev pa zahteva odkupnino, češ da je nju...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄24-25

Pet let reforme prekrškovnega prava

mag. Bećir Kečanović, 17.6.2010

Prekrški

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 24-25/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄24-25

Jezik v postopku - pravica do prevajanja

Avtor ni naveden, 18.6.2009

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2009Sodba I Ips 507/2008, 9. april 2009 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Kp 219/2008)
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄24-25

Osnutek ZKP-1 z vidika državnega tožilca kot organa pregona

dr. Zvonko Fišer, 19.6.2008

Kazenski postopek

dr. Zvonko Fišer, dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 24-25/2008Predhodni postopek, kot je zamišljen v osnutku ZKP-1, je povsem nov in znatno drugačen postopek od tistega v veljavnem zakonu. Tudi če se skušam osredotočiti na položaj in vlogo državnega tožilca v njem, v omejenem okviru, ki je na voljo, ni mogoče niti omeniti, kaj šele podrobno obdelati vseh bistv...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄24-25

Oblike plačilnih nalogov, izdanih v postopku o prekršku

Nuša Orel, 19.6.2008

Upravni postopek in upravne takse, Prekrški

Nuša Orel, Nuša Orel, Pravna praksa, 24-25/2008Postopek o prekršku pred prekrškovnimi organi1 se lahko konča z izdajo plačilnega naloga, ki sicer velja kot pisna odločba le tedaj, če hitri postopek ni izključen.2 Zakon o prekrških (ZP-1)3 tudi po noveli ZP-1E4 ohranja možnost izdaje dveh oblik plačilnih nalogov, in sicer običajnega plačilnega na...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄24-25

Vloga davčno-računovodskih svetovalcev in odvetnikov pri odkrivanju suma pranja denarja

mag. Mojca Kunšek, 19.6.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Mojca Kunšek, mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 24-25/2008Lani sprejeti Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT)1 je določil vrsto nadzornih mehanizmov, nalog in ukrepov različnih struktur organizacij in oseb, ki prihajajo v stik s potencialnimi izvajalci pranja denarja in financiranja terorizma. Hkrati je opredelil visoke ka...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄24-25

Za skupen seznam zagovornikov za mladoletnike

Vlasta Nussdorfer, 21.6.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Odvetništvo in notariat

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 24-25/2007univ. dipl. pravnica, višja državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, generalna sekretarka Belega obroča Slovenije Mladoletniki so praviloma nedozorele osebnosti, zato nanje zelo vpliva okolje, v katerem živijo in rastejo, ter osebe, s katerimi se srečujejo. Najpomembnejša je seveda ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄24-25

Delo v korist skupnosti in socialni treningi kot obliki odgovora na kriminaliteto

Saša Kmet, 21.6.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Prekrški

Saša Kmet, Pravna praksa, 24-25/2007univ. dipl. pravnik, mladi raziskovalec na Inštitut za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Gradivo za članek temelji na zborniku Filipčič, K. (ur.): Uvajanje vzgojnih ukrepov dela v korist skupnosti in socialnih treningov, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2006.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 24-25

Leto objave

2019(5) 2018(2) 2017(1) 2015(2)
2014(2) 2011(2) 2010(5) 2009(1)
2008(3) 2007(3) 2006(5) 2000(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B C ĆČDĐE F G HIJ K LM N O P QR SŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov