Literatura

Stran 1 / 1 Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2016⁄20-21	Napoved zahteve za sodno varstvo Miha Jesenko, 19.5.2016 Prekrški
	Miha Jesenko, Pravna praksa, 20-21/2016V dveh dneh, 12. in 13. maja, so se v Kranjski Gori v izvedbi družbe IUS SOFTWARE (GV Založba) odvili 11. dnevi prekrškovnega prava, osrednjega strokovnega posvetovanja pravnikov in drugih strokovnjakov s področja prekrškov. Izmed kopice novosti in praktičnih rešitev je ena od najpomembnejših napoved zahteve za sodno varstvo pred izdajo odločbe o prekršku. Po novem se bo odločba izdelala brez obrazložitve, če pa bo napovedana pritožba, bo treba izdelati tudi obrazložitev in jo poleg odločbe poslati vsem upravičencem v 30 dneh. Če se zahteva za sodno varstvo vloži prepozno, vendar so v njej navedeni opravičljivi razlogi za prepozno vložitev, se šteje, da zahteva vsebuje tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odloči prekrškovni organ, medtem ko o zahtevi za sodno varstvo odloči sodišče.
Pravna praksa, 2015⁄20-21	Pritožba oškodovanca v posebnem postopku za preklic pogojne obsodbe dr. Saša Kmet, 21.5.2015 Kazenski postopek
	dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 20-21/2015Po določbi tretjega odstavka 57. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) lahko sodišče v pogojni obsodbi določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku (v mejah preizkusne dobe) ne vrne premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne izpolni drugih v kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti. Slednje lahko izhajajo iz varnostnih ukrepov, izrečenih ob pogojni obsodbi (te so z vidika oškodovanca tako rekoč nepomembne), ali pa so posebej predpisane pri posamičnem kaznivem dejanju. Če obsojeni v določenem roku naloženih obveznosti ne izpolni, sme sodišče na podlagi 61. člena KZ-1 podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali pa preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi. Če spozna, da obsojenec iz upravičenih razlogov naložene obveznosti ne more izpolniti, mu njeno izpolnitev lahko odpusti ali pa jo nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo, določeno v zakonu. Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti in izrek kazni, ki je določena v pogojni obsodbi, sta mogoča najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe (drugi odstavek 62. člena KZ-1).
Pravna praksa, 2015⁄20-21	Pomilostitveni postopek - hitri postopek? mag. Nataša Brenk, 21.5.2015 Kazenski postopek
	mag. Nataša Brenk, Pravna praksa, 20-21/2015Pomilostitev je akt milosti, o katerem v našem pravnem redu odloča predsednik republike. To pristojnost mu v 107. členu daje Ustava RS. Postopek je urejen v Zakonu o pomilostitvi (ZPom), podrobneje pa delo sodišča v tem postopku določa tudi Navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom. Ureditev postopka v ZPom in omenjenem navodilu v praksi povzroča nekaj težav. Temeljno načelo pomilostitvenega postopka naj bi bilo namreč načelo hitrega obravnavanja. To načelo je v pomilostitvenih postopkih žal vse prevečkrat kršeno, saj zakonska in podzakonska ureditev, kakršni trenutno imamo, praktično onemogočata, da bi ga v praksi spoštovali.
Pravna praksa, 2015⁄20-21	Božično drevesce kot prispodoba slovenskega prekrškovnega prava Nika Skvarča, 21.5.2015 Prekrški
	Nika Skvarča, Pravna praksa, 20-21/2015Letos mineva deseta obletnica velike reforme Zakona o prekrških (ZP-1). V čast temu jubileju na Ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi deseto novelo tega po(ne)srečenega zakona (ZP-1J). Pravzaprav jih je ta čast doletela zaradi vnovične ugotovitve Ustavnega sodišča, da je zakon v neskladju z Ustavo RS. Vendar, kot je bilo slišati na 10. dnevih prekrškovnega prava v Kranjski Gori med 14. in 15. majem, je problem prekrškovnega prava še veliko širši. Do prekrškovne ureditve se namreč vedemo kot do božičnega drevesca, na katerega nenehno natikamo okraske v obliki a, b in c indikatorjev. S tem pa je kaotičnost "drevesca" zagotovljena. A vendarle nas lahko znotraj tega kičastega nereda bodri Nietzschejeva receptura o spreminjanju kaosa v red: z golo pomočjo volje in moči.
Pravna praksa, 1994⁄20-21	KZ in ZKP RS: veliko novosti,vendar le delna reforma Renato Vrenčur, 3.11.1994 Kazenski postopek
	Renato Vrenčur, Pravna praksa, 20-21/1994Na drugem jesenskem srečanju, ki se je odvijalo v okviru Društva pravnikov v Mariboru 6. oktobra, je mag. Dušan Požar, višji javni tožilec v Mariboru, podal nekaj izčrpnih informacij o bistvenih novostih, ki jih prinaša nova kazenska zakonodaja. KAZENSKI ZAKONIK Po svojem konceptu in strukturi...
Pravna praksa, 1994⁄20-21	O zemljiški knjigi in kazenskem zakoniku Avtor ni naveden, 3.11.1994 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster
	, Pravna praksa, 20-21/1994O zemljiški knjigi in kazenskem zakoniku Z dveh rednih srečanj ljubljanskih pravnikov Septembrsko redno mesečno srečanje so člani Društva pravnikov v gospodarstvu Ljubljana namenili spoznavanju zakona o zemljiški knjigi, ki je pred zadnjo zakonodajno obravnavo, v oktobru pa jim je predavatelj ...
Pravna praksa, 1994⁄20-21	Ustavnopravni pogled na kršitev pravice do molka in pravice do zagovornika... Jadranka Sovdat, 3.11.1994 Človekove pravice, Kazenski postopek
	Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 20-21/1994V zadnji številki revije Pravnik (št. 7-9/1994) je bil objavljen članek z naslovom "Pravica do prvega kontakta(*1) v postopkih s policijo v teoriji in praksi". Avtor piše o pravici do molka in pravici do zagovornika ter pravici do obvestila bližnjih o odvzemu prostosti, na kar so pooblaščene osebe o...
<< Prejšnja \| Stran: 1 \| Naslednja >>