O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 33)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora

Primož Baucon, 4.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2019V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kaj prinaša novela ZKP-N 2.0?

mag. Robert Golobinek, 4.4.2019

Kazenski postopek

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 14/2019Državni zbor Republike Slovenije je 26. marca 2019 s 46 glasovi za in 33 glasovi proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-N). Gre za novelo, ki je bila v nekoliko drugačnem obsegu v Državnem zboru že sprejeta leta 2017, a po vetu Državnega sveta ni dobila zadostne večine pri ponovnem glasovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Obročno plačilo prekrškovnih terjatev po Zakonu o prekrških (ZP-1)

Avtor ni naveden, 12.4.2018

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2018torilec, ki ne zmore plačati globe v enkratnem znesku, lahko na pristojni finančni urad posreduje prošnjo za obročno plačilo globe. Z vlogo lahko zaprosi za obročno plačilo globe, izrečene po enem ali več izvršilnih naslovih (odločba o prekršku, plačilni nalog).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

V kazenskem pravu ne sme biti bližnjic!

dr. Andraž Teršek, 12.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2018Seveda ne vem, ali bo čez čas obsodilna sodba v zadevi Tošić in ostali obsojenci morda razveljavljena - pred Ustavnim sodiščem. Obstajajo pa stvarno utemeljeni razlogi, ki te možnosti z gotovostjo ne izključujejo. A tu tega vprašanja ne naslavljam neposredno. Tudi v tem primeru se mi zdi bistveno tisto, kar je v ozadju, nezapisano in neizrečeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

IP-naslov za potrebe kazenskega postopka

Primož Križnar, 6.4.2017

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 14/2017Blackbeard in Calico Jack sta zagotovo psevdonima, ki nas še danes spomnita na zlato obdobje piratstva - čas, ko so drzni pomorščaki s koristoljubnimi nameni brez ozira na moralne in pravne norme plenili trgovske ladje in mesta. Čeprav pirati ponekod na svetu sicer še vedno obstajajo, je od piratstva v pravem pomenu besede ostalo bore malo. Danes prevladujejo spletni "pirati", ki pa vendarle enako kot njihovi predhodniki uporabljajo psevdonime. Pravo ime in druge osebne podatke teh novodobnih piratov je z razlogom pregona kaznivih dejanj praviloma mogoče ugotoviti šele z razkritjem določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet ter s pridobitvijo podatka o lastniku ali uporabniku tega sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Novela Zakona o občinskem redarstvu

dr. Roman Lavtar, 6.4.2017

Prekrški

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 14/2017S 1. januarjem 2007 je začel veljati Zakon o občinskem redarstvu (ZORed), ki je celovito in sistemsko uredil organizacijo ter določil delovno področje in naloge občinskega redarstva. Opredelil je tudi pogoje za opravljanje nalog pooblaščenih oseb občinskega redarstva, pooblastila, uniforme ter označbe in opremo. Pred tem so področje dela občinskih redarstev urejali le Zakon o varnosti cestnega prometa ter podzakonski akti, občinski odloki in pravilniki. Zaradi potrebe po poenotenju normativne ureditve občinskih redarstev na območju celotne Slovenije je bil ZORed uvod v sistemsko ureditev, kar je postopno vodilo v širitev nalog in pristojnosti občinskih redarstev z Zakonom o varstvu javnega reda in miru, Zakonom o pravilih v cestnem prometu, Zakonom o cestah in Zakonom o zaščiti živali. ZORed je tako prvič celovito uredil pristojnosti občine za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. Po desetih letih je februarja letos doživel prvo posodobitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu (ZORed-A).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Sodna presoja sklenjenega sporazuma o priznanju krivde

Lea Devjak, 7.4.2016

Kazenski postopek

Lea Devjak, Pravna praksa, 14/2016Zakonodajalec je z novelo K Zakona o kazenskem postopku (ZKP) omogočil sporazumno reševanje kazenskih zadev v okviru pogajanj o krivdi, ki se končajo s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde med državnim tožilcem in obdolžencem. O tem je bilo napisanih že veliko razprav, pa vendar še vedno ostajajo odprta vprašanja, kot na primer, kako taka ureditev vpliva na delo sodnikov, kako naj bi potekala presoja sklenjenega sporazuma in na kaj bi morali biti pozorni pri sami presoji. Odgovore na ta vprašanja sem poskušala najti s spremljanjem predobravnavnih narokov na izbranih sodiščih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Kako kazenska sodišča po svetu uporabljajo možgane

Miha Hafner, 9.4.2015

Kazenski postopek, Sodišča

Miha Hafner, Pravna praksa, 14/2015Izjemno hiter razvoj nevroznanosti v zadnjih letih je pripeljal do številnih novih spoznanj o delovanju človeških možganov. Nove metode raziskovanja možganov in nova dognanja nevroznanosti so kmalu našli pot tudi v sodne dvorane. Zaradi izjemne občutljivosti vprašanj, ki segajo do samih temeljev kazenskega prava, so sodišča pri soočanju z dokaznimi predlogi s področja nevroznanosti postavljena pred najzahtevnejše izzive današnjega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Začetek poskusa v primeru sostorilstva

dr. Matjaž Ambrož, 10.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 14/2014Začetek poskusa, torej razmejitev poskusa od pripravljalnih ravnanj, je eno težavnejših in spornejših vprašanj kazenskega prava. To vprašanje dobi še dodatno razsežnost v primeru sostorilstva. Ker ni nujno, da vsi sostorilci delujejo v istem hipu, so možni položaji, ko nekateri sostorilci že začnejo uresničevati svoj prispevek k dejanju, drugi pa sploh še ne pridejo na potezo, ko dejanje že propade. Ti položaji odpirajo vprašanje, ali naj se začetek poskusa presoja za vse sostorilce hkrati ali pa za vsakega posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄14

Sankcije za prekršek - odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška

Avtor ni naveden, 11.4.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2013Čeprav izrek stranske sankcije odvzema vozila predstavlja poseg v lastninsko pravico gospodarske družbe - lastnice odvzetega vozila -, s katero je imel storilec sklenjeno pogodbo o operativnem lizingu, to ne more pretehtati nad zmanjšanjem stopnje ogroženosti zdravja in življenja ljudi, ki ga bo mogoče doseči z odvzemom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Specializirane preiskovalne skupine v praksi

mag. Miran Deželak, 12.4.2012

Kazenski postopek

mag. Miran Deželak, Pravna praksa, 14/2012Kljub dolgoletnim težnjam, da se za boljše rezultate pri pregonu najtežjih oblik gospodarskega in organiziranega kriminala ter korupcije tudi zakonsko uredi delovanje preiskovalcev različnih državnih organov in institucij v specializiranih preiskovalnih skupinah (v nadaljevanju skupina), tako sodelovanje, ki zagotavlja sistematično in učinkovito medinstitucionalno sodelovanje in s tem sodelovanje za delovanje, kljub zakonski ureditvi v praksi še ni povsem zaživelo. Pomanjkanje interesa gre iskati predvsem pri predstojnikih organov zaradi strahu, da tako delovanje udeleženim prinaša dodatno obremenitev in dodatno birokracijo. S tem se glede na lastne izkušnje nikakor ne strinjam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Kaznivo dejanje grdega ravnanja - prepovedana posledica

Avtor ni naveden, 12.4.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2012Obsojenčevo vlečenje oškodovanke za lase po naravi stvari vsebuje tudi navedbo, da je bila s tem prizadeta njena telesna celovitost oziroma da je oškodovanka čutila bolečine, saj si ni mogoče predstavljati, da glede na način storitve do take prizadetosti ne bi prišlo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄14

Potrebna bo sprememba postopka v zvezi z imuniteto

Dušan Štrus, 14.4.2011

Kazenski postopek, Sodišča

dr. Dušan Štrus, Pravna praksa, 14/2011Po odmevu vodje kazenskega oddelka na Vrhovnem sodišču sodnika Marka Šorlija v članku Le z dovoljenjem Državnega zbora je mogoče pripreti sodnika, objavljenem v PP, št. 13/2011, sem dolžan dodatno pojasniti nekatere navedbe v svojem prejšnjem članku o imuniteti sodnika. Glede na to, da se z institutom imunitete v praksi ukvarjam v Državnem svetu, teoretično pa na Fakulteti za upravo, v primer pripora sodnika Škoberneta nisem bil vpleten. S primerom sem se začel ukvarjati šele po sodbi Vrhovnega sodišča, ko sem prebral razloge za razveljavitev sklepa o priporu in predvsem, ko sem razmišljal, kako bodo potekali naslednji primeri odločanja o imuniteti v Državnem zboru (in Državnem svetu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄14

Noveliranje KZ-1

mag. Katarina Krapež, 9.4.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 14/2009Na Ministrstvu za pravosodje so pripravili novelo Kazenskega zakonika, ki jo je Vlada potrdila na seji v četrtek, 2. aprila, in jo poslala v Državni zbor. Veljavni Kazenski zakonik (KZ-1) namreč dopušča različne razlage tega, ali so mladoletni storilci kaznivih dejanj po novem kazensko sploh odgovor...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄14

Kaznivi dejanji razžalitve in žaljive obdolžitve - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe

Avtor ni naveden, 9.4.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2009Sodba I Ips 115/2008, 8. januar 2009 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Kp 332/2007) ZKP - drugi odstavek 371. člena, 4. točka 372. člena KZ - prvi in tretji odstavek 169. člena, 171. člen Če gre za očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega in subjektivnega stanja oz. dejstva, kater...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄14

Tretmanska obravnava storilcev spolnih kaznivih dejanj

Jasmina Arnež, 9.4.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jasmina Arnež, Jasmina Arnež, Pravna praksa, 14/2009Alternativne tretmanske metode za storilce spolnih kaznivih dejanj so po dognanjih strokovnjakov lahko učinkovitejše pri zmanjševanju njihovega recidivizma in tako pri zmanjševanju katastrofalnih posledic, ki jih imajo ta kazniva dejanja za viktimizirane ženske ali otroke. Žal so mnoge še vedno poma...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄14

Je ZENPP v neskladju z ustavo?

dr. Blaž Kovačič, 13.4.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič, Pravna praksa, 14/2006Že ob sprejetju zakona o evropskem nalogu za prijetje in predajo (ZENPP)1 so se v strokovni javnosti pojavila stališča, da je v določenih pogledih zakon sporen, saj predvideva zelo skromna procesna jamstva za posameznika, čigar izročitev (predaja) se zahteva.2 Leta 2005 so zakone, s katerimi je bil ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄14

ZP-1C, D, E …in druge zakonske nadaljevanke

Hinko Jenull, 13.4.2006

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 14/2006Državni zbor RS je prejšnji mesec že tretjič spremenil in dopolnil zakon o prekrških, ki se je začel uporabljati 1. januarja 2005. Novela ZP-1C, ki obsega kar 62 členov, odpira pomembna vprašanja o zakonodajni politiki in tehniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄14

Evropski nalog za prijetje

dr. Katja G. Šugman, 22.4.2004

Uprava, Kazenski postopek

, Pravna praksa, 14/2004Svet Evropskih skupnosti je 13. junija 2002 izdal v skladu s svojim pooblastilom iz 34 (b) člena PEU izdal okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami.(*1) Naj ponovim tudi že mnogokrat povedano dejstvo, da so okvirni sklepi za vsako državo članico zavezu...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄14

Varščina v kazenskem postopku

mag. Liljana Selinšek, 22.4.2004

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

mag. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 14/2004V praksi je vse pogosteje zaznati zahteve (priprtih) obdolžencev oziroma njihovih zagovornikov po nadomestilu pripora ali po izpustitvi na prostost proti določeni varščini, največkrat v obliki visokega denarnega zneska. Varščine kot enega izmed nadomestnih ukrepov za pripor v slovenskem kazenskem pr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄14

Quo vadis, ZKP?

Blaž Kovačič, 22.4.2004

Kazenski postopek

Blaž Kovačič, Pravna praksa, 14/2004Že šesta sprememba zakona v slabih desetih letih Državni zbor je na izredni seji 9. aprila 2004 sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku ali ZKP-F, ki je bil v parlamentarno proceduro vložen 15. marca 2004.
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄14

Amnestija za mednarodna hudodelstva

Dean Zagorac, 22.4.2004

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Dean Zagorac, Pravna praksa, 14/2004Iz prakse mednarodnih kazenskih sodišč (XXXI) Mirovni sporazumi, s katerimi se končajo oboroženi spopadi, pogosto vsebujejo določbe o amnestiji pripadnikov vpletenih strani za kazniva dejanja, storjena v času spopadov. Pogosto šele tako jamstvo pripelje do miru, čeprav ga potem tudi ogrozi, saj m...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄14

MKS: Genocid - diskriminacija in izvršitvene oblike

Dean Zagorac, 17.4.2003

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dean Zagorac, Pravna praksa, 14/2003Iz prakse mednarodnih kazenskih sodišč (XII) Po predstavitvi mnenj mednarodnih kazenskih sodišč za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando (MKSJ in MKSR) glede deleža skupine, ki mora biti uničena, da gre za genocidno dejanje, glede geografske razširjenosti delovanja storilca in glede opredelitev narodnos...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄14

Nekaj pogledov na predlagano novelo zakona o kazenskem postopku

Anže Erbežnik, 17.4.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 14/2003Avtor je asistent za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Pričujoč članek je skrajšana verzija istoimenske podiplomske seminarske naloge pod mentorstvom dr. Katje Gotvan Šugmanove. Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/96 z dne 21. 3. 2002 v zvezi s psihološko okužbo je odprl...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄14

Kritičen pogled na predlog ZKP-E

Primož Baucon, 17.4.2003

Kazenski postopek

Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2003V Poročevalcu, št. 17/03 z dne 14. marca 2003, je objavljen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-E). Veljavni ZKP(*1) je po zasnovi star zakon in eden izmed tipičnih predstavnikov mešanih tipov zakonov o kazenskem postopku, ter se neposredno opira na ZKP iz let...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 14

Leto objave

2019(2) 2018(2) 2017(2) 2016(1)
2015(1) 2014(1) 2013(1) 2012(2)
2011(1) 2009(3) 2006(2) 2004(4)
2003(3) 2002(1) 1999(2) 1996(1)
1995(1) 1993(1) 1992(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČ D ĐE F G H IJ K L MNOPQRS Š T UVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov