O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 35)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kultura pregona

Hinko Jenull, 28.3.2019

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2019Vloga prava v prizadevanjih za izboljšanje družbe je precenjena. Ne zgolj pri taksah, tarifah in pristojbinah, precenjen je njegov učinek na "negativne pojave". Ti danes zajemajo vse, kar moti vrednostno, politično in marketinško vsiljen ideal vsesplošnega uspeha, zdravja, sreče in zadovoljstva. Kruto dejstvo je, da življenje ne sledi našim optimističnim predstavam, zato vedno več ljudi zapade v tesnobo, izgubi zaupanje in občuti krivico. Kjer je krivica, pa mora pravna država - vsaj tako zdaj velja - prizadetim zagotoviti izvršljiv zahtevek, ki bo nadomestil izjalovljena pričakovanja. Če ne to, pa vsaj, "da bo kdo odgovarjal", ker ni, kakor bi moralo biti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Prisilna privedba kljub potrdilu o upravičeni odsotnosti

Avtor ni naveden, 28.3.2019

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2019Pobudnica je bila obdolženka v kazenskem postopku, v katerem je bila na podlagi odredbe sodišča privedena na narok za glavno obravnavo, čeprav je sodišču predhodno posredovala obrazec ZP (zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti), ki se je nanašal tudi na čas, za katerega je sodišče razpisalo narok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Izhodišča pri pripravi predloga novele KZ-1C

Keršmanc Ciril, Selinšek Liljana, 2.4.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ciril Keršmanc, dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 13/2015Ministrstvo za pravosodje je 20. marca 2015 v medresorsko in strokovno usklajevanje poslalo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C). V prispevku so orisana ozadja nastanjanja tega predloga na ministrstvu, podrobneje pa je pojasnjena tudi vsebina najpomembnejših predlaganih sprememb, vključno z razlogi in namenom posamezne spremembe. Poudariti je treba, da je zakonsko besedilo še v začetni fazi in ni mogoče napovedati, katere od predlaganih sprememb bodo sprejete in katere ne. Predlog novele bo namreč po prejemu pripomb, predlogov, komentarjev in mnenj drugih organov ter strokovne in znanstvene javnosti na ministrstvu vnovič preučen z vidika prejetega gradiva, pri čemer bodo lahko predlagane novosti in spremembe tudi bistveno predrugačene ali celo opuščene. S tem prispevkom želiva predvsem prispevati k razpravi v postopku noveliranja Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je vedno pomembna in občutljiva tema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Odmera kazni - alternativni način izvršitve kazni zapora

Avtor ni naveden, 3.4.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2014Sodišče v primeru, ko se odloči za alternativni način prestajanja kazni zapora v obliki zapora ob koncu tedna, izbere oziroma odloči, na katerega od dveh v zakonu predpisanih načinov bo obsojenec izvrševal svojo obveznost, torej ali bo med tednom delal ali se bo izobraževal. Pogoj, da je obsojenec zaposlen ali da se izobražuje, je treba po naravi stvari le ugotoviti - ta okoliščina ne zahteva posebne obrazložitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Dopustnost zahteve za varstvo zakonitosti pri izpodbijanju odločbe o stroških v postopku o prekršku

Tina Lesar, 3.4.2014

Prekrški

Tina Lesar, Pravna praksa, 13/2014Vrhovno državno tožilstvo je od prekrškovnih organov prejelo več pobud za zahtevo za varstvo zakonitosti v primerih ustavljenih postopkov zoper storilce prekrškov. Iz pobud je izhajalo, da so okrajna sodišča pri odločanju o zahtevah za sodno varstvo zoper sklepe prekrškovnih organov o stroških postopka ob podobnih dejanskih stanovih različno presojala. V večini primerov so zahtevam za sodno varstvo delno ugodila, zagovornikom priznala nagrade po tarifah, ki jih prekrškovni organ ni priznal, prisodila so zakonite zamudne obresti, ki začnejo teči naslednji dan po poteku tridesetih dni, odkar je zagovornik vložil stroškovnik pri pristojnem organu, ter pri odmerjanju višine nagrad v razponu upoštevala okoliščine na strani odvetnika, ki jih je prvič zatrjeval šele v zahtevi za sodno varstvo. Vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zavrglo z argumentacijo, da tožilec izpodbija zgolj odločitev sodišča o odmeri stroškov postopka o prekršku, iz tega razloga pa zahteva ni dovoljena. Menim, da bi glede na veljaven normativni okvir Vrhovno sodišče lahko odločilo tudi drugače in s tem preprečilo, da (nekatera) okrajna sodišča napačno razlagajo Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Slovenija - oaza davčnih utajevalcev?

Nina Židanik, 3.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 13/2014univ. dipl. pravnica, doktorska kandidatka na PF Univerze v Ljubljani, višja pravosodna svetovalka na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Nedovoljen dokaz - priznanje osumljenca v postopku policijskega zbiranja obvestil - pouk osumljenca

Avtor ni naveden, 4.4.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2013ZKP - četrti in šesti odstavek 148. člena, 8. točka prvega odstavka 371. člena Če policija pridobi priznanje osumljenca o storitvi kaznivega dejanja, ne da bi bil ta pred tem poučen skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP, je treba vpliv tega priznanja na ostale zbrane dokaze presojati z vidika vzročno-posledične odvisnosti med njimi. Upoštevati je treba tako dokaze, ki jih je policija zakonito zbrala že pred tako pridobljenim priznanjem, kot tudi vpliv priznanja na kasneje zbrane dokaze ter realnost pričakovanja, da bi policija te dokaze pridobila ne glede na (nezakonito) pridobljeno priznanje osumljenca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Kolektivno kaznivo dejanje

Miha Šošić, 4.4.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šošić, Pravna praksa, 13/2013Pojem kolektivnega kaznivega dejanja se v slovenskem pravnem prostoru ne uporablja dosledno, saj se mu v kazenskopravni teoriji, sodni praksi in zakonodaji pripisujejo različni pomeni. To lahko vodi do težav tako v teoriji kot tudi v praksi, zato bi bilo treba tako nedoslednost odpraviti ali vsaj omiliti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Odločanje o prestajanju kazni na odprtem ali polodprtem oddelku

Boštjan Polegek, 5.4.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 13/2012Eden pomembnejših odrazov načelne zapovedi omejenosti kazenskopravne represije na področju izvrševanja kazni je vzpostavitev različnih režimov prestajanja kazni, v katerih so človekove pravice obsojenca, zlasti pravica do osebne svobode, različno omejene. Pristojnost za razporeditev obsojenca v manj strog režim izvrševanja kazni, izrečenih do zakonsko določene meje, je do nastopa kazni podeljena sodišču, pozneje organom za izvrševanje kazni. Poglejmo si aktualno zakonsko ureditev tega vprašanja in ocenimo njeno ustreznost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Odločba o prekršku - opis zakonskih znakov prekrška

Avtor ni naveden, 5.4.2012

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2012Zakonski znaki prekrška morajo biti konkretizirani oziroma opisani v izreku odločbe (ali sodbe) o prekršku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄13

Pogojni odpust pod drobnogledom

Nana Weber, 7.4.2011

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 13/2011Žalostno je, da se družba zgane šele, ko se zgodi nepojmljiva tragedija. Še bolj žalostno pa je, da se takrat začne panično iskanje krivca. Kdo je odgovoren za smrt deklice, ki jo je ubil oče v kratkem času po tem, ko je bil pogojno odpuščen?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄13

Novinar ni policist

Andraž Teršek, 7.4.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 13/2011Zgodba o evropskih poslancih, ki so se zelo verjetno prepustili skušnjavi protipravne podkupljivosti, odpira zanimive sklope vprašanj tudi za družboslovne raziskovalce. Na primer vprašanje obsega in stopnje korupcije v mednarodni in nacionalni politiki, meja med lobiranjem in podkupovanjem ter sprejemljivost lobističnih strategij kot orodja političnega tekmovanja in mešetarjenja. Pa stopnje legitimnosti Evropskega parlamenta ali pravnih temeljev in metodološkega okvira za prevedbo politične odgovornosti v pravno ipd. Posebno zanimivo je vprašanje svobode novinarskega dela in njenih pravnih omejitev. Predvsem v
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄13

Zahteva za pridobitev dovoljenja Državnega zbora - kazenski postopek zoper sodnika

Avtor ni naveden, 7.4.2011

Sodišča, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2011Državni tožilec je pristojen za vložitev zahteve za pridobitev dovoljenja Državnega zbora za odreditev pripora in začetek kazenskega postopka zoper sodnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄13

Postopek zaradi prekrška - ne bis in idem

Avtor ni naveden, 1.4.2010

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2010ZP-1 - prvi in drugi odstavek 4. člena, tretja točka 156. člena Opozorilo v zvezi s prekrškom po svoji naravi sicer ni sankcija za prekršek, temveč alternativa vsem sankcijam za prekrške, tudi namesto globe, ki je predpisana za prekršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄13

Spregledano načelo v načelnem pravnem mnenju

dr. Aleš Novak, 1.4.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 13/2010Sprejemanje novega kazenskega zakonika (KZ-1)1 je bilo polno paradoksov, na katere bralce Pravne prakse ni treba znova spominjati. Toda čeprav smo upali, da bodo različna presenečenja in nepričakovani zasuki s sprejemom Kazenskega zakonika počasi izzveneli, lahko po dobrem letu dni nekoliko resignir...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Ali je dopustna odložitev izvrševanja uklonilnega zapora?

Maja Pruša, 2.4.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Maja Pruša, Maja Pruša, Pravna praksa, 13/2009K pisanju tega članka me je spodbudila časopisna notica v enem izmed slovenskih dnevnih časnikov, v kateri je novinarka zapisala, da so ji na Ministrstvu za pravosodje pojasnili, da nameravajo med drugim s predvidenimi spremembami in dopolnitvami zakona (verjetno je mišljen ZIKS-1C) predvideti pri u...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Zastaranje kazenskega pregona

Avtor ni naveden, 2.4.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2009Sodba I Ips 202/2008, 11. december 2008 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Kp 681/2007) KZ - 4. točka prvega odstavka člen 111. člena, šesti odstavek 112. člena KZ-1 - drugi odstavek 91. člena S pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona, saj ne moreta hkrati te...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Alternativna izvršitev kazni zapora v sodni praksi in predlog za zakonsko spremembo

dr. Zlatko Dežman, 2.4.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Zlatko Dežman, dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 13/2009Novi Kazenski zakonik-1 (KZ-1)1 prinaša tudi na področje izvrševanja kazni zapora kot novost možnost, da se lahko kazen zapora do devetih mesecev nadomesti s hišnim zaporom (tretji odstavek 86. člena), zapor do dveh let pa z delom v splošno korist (četrti odstavek 86. člena KZ-1). Čeprav je hišni za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Zapuščina določa veličino

Slađana Miškić, 2.4.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Slađana Miškić, Slađana Miškić, Pravna praksa, 13/2009Da je vprašanje temeljnih vrednot pravni izziv, ki ga mora imeti vsaka družba vedno pred seboj, je na strokovnem srečanju, imenovanem Ius Caffe, povedal profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Miro Cerar. Tega je v sredo organiziralo Akademsko društvo Pravnik, na njem pa je imel dr. Cerar predavanje...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄13

Ali ste vedeli, da ste lahko del verige davčnih utaj tudi vi?

mag. Mojca Kunšek, 3.4.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 13/2008mag. ekonomskih znanosti, svetovalka uprave IUS SOFTWARE, d.o.o. V zadnjih mesecih so nas javna občila seznanjala o sumu ugotavljanja davčnih utaj pri nekaterih slovenskih podjetjih, prav tako pa smo bili seznanjeni z najpogostejšimi oblikami davčnih utaj ne le pri nas, temveč tudi drugod po sve...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄13

Nedovoljena hramba orožja

Avtor ni naveden, 3.4.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

, Pravna praksa, 13/2008 Sodba I Ips 260/2007 z dne 10. januarja 2008 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Kp 478/2006 KZ - prvi odstavek 8., 9. in 310. člena Kaznivo dejanje hrambe orožja po prvem odstavku 310. člena KZ je trajajoče kaznivo dejanje (delictum continuum), ki se v smislu določb prvega odstavka 8. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄13

Izvršitev zaporne kazni, ki jo izreče MKS

dr. Matjaž Ambrož, 3.4.2008

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 13/2008dr. pravnih znanosti, docent na PF Univerze v Ljubljani Med argumenti v prid kazni dosmrtnega zapora, predvideni v predlogu KZ-1, je tudi stališče, da takšno kazen potrebujemo zato, ker brez nje Slovenija ne bi mogla izvršiti kazni dosmrtnega zapora, ki bi jo potencialno izreklo Mednarodno kazens...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄13

Izvajanje dokazov in pravice obrambe

dr. Marko Bošnjak, 6.4.2006

Človekove pravice, Kazenski postopek

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 13/2006Pogledi, ki jih avtor zastopa v tem članku, so njegovi lastni in sami po sebi ne predstavljajo stališč institucij, pri katerih je zaposlen. Že dolgo velja, da dokazni postopek ni le orodje v rokah sodišča za spoznanje resnice o stvari, temveč tudi (in morda celo predvsem) sredstvo za uveljavljanj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄13

Varnost: Varnostna razdalja v prometu

Marko Petek, 10.4.2003

Prekrški, Cestni promet

Marko Petek, Pravna praksa, 13/2003V letu 2002 je bilo zaradi prekratke varnostne razdalje povzročenih 6415 prometnih nesreč, v katerih je bilo 34 oseb hudo telesno poškodovanih. V večini primerov se vozniki ne zavedajo, da vozijo na prekratki varnostni razdalji, kar predstavlja še toliko večji problem, če nenadoma pride do prometne ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄13

MKS: Genocid - katere skupine so zaščitene?

Dean Zagorac, 10.4.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Dean Zagorac, Pravna praksa, 13/2003Iz prakse mednarodnih kazenskih sodišč (XI) V stvarni pristojnosti obeh ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč, tako za nekdanjo Jugoslavijo kot tudi za Ruando, (v nadaljevanju MKSR in MKSJ) je med drugim tudi hudodelstvo genocida. Ker je sodne prakse v povezavi s tem najhujšim kaznivim dejanjem, ka...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 13

Leto objave

2019(2) 2015(1) 2014(3) 2013(2)
2012(2) 2011(3) 2010(2) 2009(4)
2008(3) 2006(1) 2003(5) 2002(2)
2000(4) 1996(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČD ĐEF GHIJ K L M N OP QRS Š T UVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov