O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 14 (od skupaj 14)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora?

Igor Vuksanović, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36-37/2018Člen 297 Kazenskega zakonika (KZ-1) vsebuje inkriminacijo "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Besedilo prvega odstavka 297. člena KZ-1 se glasi: "Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let." Prav temeljna oblika tega dejanja, urejena v prvem odstavku 297. člena KZ-1, je predmet mojega tokratnega komentarja. Zaradi ekonomičnosti bom zanjo uporabljal poljuden izraz "sovražni govor". Vendar naj uporaba tega izraza ne zavede; kazenskopravno pojem sovražnega govora ni in ne more biti enak rabam na splošnem, sociološkem, literarnem in drugih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Politična kazniva dejanja

dr. Matija Žgur, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 36-37/2018S primerom "Štajerska varda" se je slovenski pravni prostor prvič resneje soočil s problematiko političnih kaznivih dejanj. Ta so v kazenskem zakoniku (KZ-1) vsebovana v 33. poglavju (Kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev), a do sedaj v domači pravni teoriji in dogmatiki niso dobila skorajda nobene pozornosti. V tem prispevku zato skušam vsaj nekoliko zapolniti to vrzel in predvsem spodbuditi nadaljnjo razpravo o tej kategoriji kaznivih dejanj. V nadaljevanju tako najprej opišem nekatere temeljne značilnosti političnih kaznivih dejanj na splošno in njihovih pojavnih oblik v KZ-1. Na koncu opozorim na odgovornost pravne teorije in dogmatike za njihovo ustrezno obravnavo v pravni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Nova pravna podlaga Europola kot pomemben element pri vzpostavljanju skupnega preiskovalnega prostora v EU

dr. Damjan Potparič, 27.9.2017

Kazenski postopek

dr. Damjan Potparič, Pravna praksa, 36-37/2017Kljub relativno novi pravni podlagi Europola (sklep Sveta z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada), ki je Europol preobrazila iz medvladne organizacije v agencijo EU in je začela veljati v prvi polovici leta 2009, se je že ob sprejetju nove Europolove pravne podlage vedelo, da jo bo v naslednjih nekaj letih treba ponovno preoblikovati v nov pravni akt, in sicer v uredbo o Europolu. Razlog za to je bilo sprejetje Lizbonske pogodbe (Pogodba o delovanju Evropske unije, v nadaljevanju PDEU), ki je začela veljati konec leta 2009 in je postavila nov institucionalni okvir za področje policijskega sodelovanja, v skladu s katerim se večina ukrepov sprejema v okviru rednega zakonodajnega postopka (soodločanje), obenem pa so določila pravnih aktov na področju mednarodnega policijskega sodelovanja postala predmet sodne presoje Sodišča Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

SE ugotavlja manjšo prezasedenost zaporov

Toni Tovornik, 27.9.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 36-37/2017Odbor Sveta Evrope (SE) za preprečevanje mučenja in nehumanega ravnanja je objavil novo poročilo o stanju v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Olajševalne in obteževalne okoliščine

Čejvanovič Jan, Babnik Ana, 27.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Čejvanovič, Ana Babnik, Pravna praksa, 36-37/2017Prispevek obravnava sodno prakso višjih sodišč in Vrhovnega sodišča s področja olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Cilj prispevka je celostna obravnava okoliščin, po katerih posegajo slovenska sodišča pri odmeri kazni obsojenemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Drugi in bližnji v kazenski zakonodaji

Hinko Jenull, 17.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36-37/2015Znano Montesquieujevo misel, da se je treba pisanja zakonov lotiti s tresočo roko, razumem kot potrebo po tehtnem premisleku zakonodajalca, preden sede za pisalno mizo. Ko je odločitev sprejeta, pa mora roka mirno in jasno slediti skrbno oblikovani misli. Žal se zaradi hitenja večkrat zgodi obratno in zapis razkrije, da rešitev vsebinsko ni dozorela, zato je pisava slabo berljiva. Posebej neprijetno je, če se to zgodi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki bi moral biti zaradi stroge zahteve po čisti in enoznačni opredelitvi pojmov deležen dodatne zakonodajne pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Zastaranje in narava postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe

Leon Recek, 17.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 36-37/2015V prispevku je po kratkem pregledu (ustavno)sodne prakse glede narave postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom (v povezavi z zastaranjem) obravnavano vprašanje, ali se določba drugega odstavka 91. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) (če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe) uporabi tudi v primeru, da rok, določen za zastaranje kazenskega pregona (90. člen KZ-1), še ni potekel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Podatkozaver: "Pokliči me!"

dr. Aleš Završnik, 17.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 36-37/2015Hekanje v spletno zmenkarsko posredovalnico Ashley Madison in naknadno razkritje več kot 38 milijonov uporabniških računov razgrinjata ekonomsko moč velikega podatkovja in moč sramotenja v digitalni dobi. Podatkovna ekonomija monetizira čustva, moško "zamračeno zavest" v iskanju "afere" in naslado publike ob žrtvah razkritja osebnih podatkov - tudi za ceno njihovih življenj: neposredno po razkritju podatkov sta samomor naredila protestantski duhovnik ("Za Johna je bilo razkritje tako sramotno," je dejala njegova žena) in policijski komandir, ki ni izvedel niti finančne transakcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - pravica do nepristranskega sojenja

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Po sodni praksi je ponovitvena nevarnost, kot razlog za odreditev pripora, praviloma podana, ko na verjetnost ponovnega izvrševanja kaznivih dejanj kažejo tako objektivne kot subjektivne okoliščine). Vendar to pravilo ne izključuje možnosti, da je v določenih primerih nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj dovolj zanesljivo izkazana že na podlagi specifičnih okoliščin izvršitve kaznivega dejanja in torej ni potrebno, da bi bile podane še dodatne subjektivne okoliščine oziroma okoliščine iz siceršnjega življenja obdolženca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Probacija - socialni multipraktik?

dr. Dragan Petrovec, 17.9.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36-37/2015Kdor slovenske penološke prakse ne pozna dobro, bi probacijo zlahka razumel kot evropsko navdahnjen rehabilitacijski dosežek, kakršnega doslej nismo poznali. Resnica je povsem drugačna. Probacija utegne biti eden zadnjih žebljev v krsto tretmanske ideje in prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄36-37

Varnost na športnih prizoriščih

mag. Tone Jagodic, 23.10.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Šport in organizacije

mag. Tone Jagodic, Pravna praksa, 36-37/2003V času približevanja standardom v Evropi se zdi, da je prav varnost ena od tistih dobrin, ki naj bi jo moderni človek še posebej cenil. Občutek varnosti je pomembna kakovostna življenjska prvina, ki pa je v času ekspanzije terorizma in kriminala, povezanega s povečano mobilnostjo množic, vse bolj og...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄36-37

Odmera kazni

Dean Zagorac, 23.10.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Dean Zagorac, Pravna praksa, 36-37/2003Iz prakse mednarodnih kazenskih sodišč (XXIX) Nemška filozofinja Hannah Arendt je svojemu nekdanjemu profesorju Karlu Jaspersu o hudodelstvih, ki so jih zagrešili nacisti med drugo svetovno vojno, pisala, da zanje nobena kazen ni dovolj stroga, saj so ta dejanja tako grozovita, da so preprosto on...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄36-37

4. SEKCIJA

dr. Ivan Bele, 23.10.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ivan Bele, Pravna praksa, 36-37/2003Kazensko-pravno varstvo gospodarskih interesov države in EU Kazenskopravna sekcija se tokrat ni osredotočila na posebne, zlasti aktualne probleme, marveč je po relativno daljšem premoru razpravljala o gospodarskih kaznivih dejanjih. Skozi prizmo gospodarskih kaznivih dejanj bi bilo namreč treba k...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Med Scilo in Karibdo

dr. Dragan Petrovec, 21.12.2000

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36-37/2000Pred časom so me vprašali, kakšna naj bi bila kazen, ki bi jo jaz štel za pravično. Ker je pretežni del mojega dela posvečen kaznovanju, bodisi v praksi ali pa na teoretski ravni, sem razmeroma hitro odgovoril. Kazen bi morala biti taka, da bi jo sodniki izrekli v dopustnih in za sodno prakso spreje...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

2018(2) 2017(3) 2015(5) 2003(3)
2000(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtorji

AB CĆČ DĐEFGHIJ KLMNOP QR SŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov