Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 34)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄26	Pravni vidik ukrepov zoper mobing dr. Ines Grah, 4.7.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Pravna praksa, 2019⁄26	V noveli zakona veliko sprememb za KPK Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Pravna praksa, 2018⁄26	Vplivnostni marketing - poslovna praksa z elementi kaznivih dejanj? Dženeta Schitton, 5.7.2018 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Dženeta Schitton, Pravna praksa, 26/2018Ko v enem stavku združimo besedi "kaznivo dejanje" in "Instagram", se nam za trenutek zdi to malo pretirano in neupravičeno, saj naj bi se na družbenih omrežjih zadrževali v prostem času in jih uporabljali za sprostitev, povezovanje s prijatelji ipd. Razen če ste ali želite postati vplivnež. Če v ozir vzamemo dejstvo, da je bila leta 2017 na podlagi sponzorskih pogodb vplivnežem izplačana približno ena milijarda dolarjev, do leta 2020 pa se pričakuje, da bo ta številka dosegla vrtoglavih od pet do deset milijard, postane potreba po bolj pozornem vpogledu v dejavnost kar logična.
Pravna praksa, 2017⁄26	Somrak kaznovalne odgovornosti dr. Zvonko Fišer, 6.7.2017 Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev
	dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 26/2017Ko me je organizatorica Dnevov prekrškovnega prava povabila, naj ob začetku letošnjega srečanja "prekrškarjev" povem nekaj priložnostnih besed, sem z veseljem ugotovil, da so ti dnevi, ki so postali tradicionalni, pomagali pravu prekrškov, ki je bilo na teoretični ravni zapostavljeno, da je zasedlo in utrdilo svoje mesto na (slovenskem) planetu kaznovalnega prava. Slovenski okvir moram poudariti zaradi tega, da ne bi kdo mislil, da je naš model kaznovalnega prava edini zveličaven ter takšen, da z njim ni nič narobe, ker da bomo enakega ali podobnega našli tudi drugod po svetu. Ponekod ja, drugod pa ne. In to bi postalo še bolj očitno, če bi šla analiza sistema kazenske represije in kaznovalnega prava v zadostno širino in bi celovito zajela tako materialno pravo, procesne rešitve kot tudi organizacijsko in izvršilno pravo ter morda še kaj.
Pravna praksa, 2017⁄26	Kako preprečiti bralne vaje? Janko Marinko, 6.7.2017 Kazenski postopek
	Janko Marinko, Pravna praksa, 26/2017Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 339. členu določa način izvedbe dokazov na glavni obravnavi, če so dokazi različna pisanja (zapisniki, listine, knjige, spisi in druga pisanja). Veljavna ureditev vodi v časovno izredno potratno izvajanje dokazov, saj se berejo celotna pisanja, čeprav je dokazno pomemben le njihov del (enako velja za poslušanje tonskih posnetkov), hkrati pa je v pretežnem delu brez vsebinske vrednosti za samo sojenje. Sojenje se spreminja v "bralne vaje". V 100. členu predlog ZKP-N uvaja možnost drugačnega načina izvedbe teh dokazov, ki omogoča izvedbo dokaza tudi na način, da sodišče in stranke postopka izven glavne obravnave sami, vsak zase opravijo branje pisanj (oziroma poslušanje tonskih posnetkov), da so torej vsi seznanjeni z dokaznim gradivom, nadaljnji postopek pa se osredotoči le na tiste dele gradiva, ki so pomembni za odločitev.
Pravna praksa, 2017⁄26	Opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja v izreku sodbe mag. Andreja Sedej Grčar, 6.7.2017 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 26/2017Opis vsakega kaznivega dejanja v obtožnici in sodbi mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, kraj in čas storitve, predmet, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, in vse druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj opiše oziroma konkretizira. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani z dejstvi in okoliščinami. Konkretizirati pa pomeni navesti tiste specifične okoliščine vsakega posameznega historičnega dogodka, ki se ujemajo z zakonskimi znaki določenega kaznivega dejanja. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru presojati, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoči pravno vrednotenje, ali je bilo izvršeno določeno kaznivo dejanje. V opis kaznivega dejanja sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja, ne pa tudi tiste okoliščine in dejstva, ki dokazujejo notranja oziroma subjektivna dejstva.
Pravna praksa, 2015⁄26	Nadgradnja načela zakonitosti v ustavnosodni presoji mag. Tea Melart, 2.7.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Tea Melart, Pravna praksa, 26/2015Po objavi odločb Ustavnega sodišča št. Up-879/14, št. Up-889/14 in št. Up-883/14 z dne 20. aprila 2015 se postavlja vprašanje o pomenu in dometu načela zakonitosti v kazenskem pravu iz prvega odstavka 28. člena Ustave. Vsebino tega načela mora dobro poznati vsak kazenski sodnik in tožilec, če želi svojo funkcijo opravljati dobro in učinkovito. V nadaljevanju podajam svoja razmišljanja o pomenu načela zakonitosti in obravnavam vprašanje nadgradnje stališč v ustavnosodni presoji. V prispevku na kratko zajamem tudi primerjalnopravni vidik.
Pravna praksa, 2015⁄26	Pomanjkljiva ureditev odvzema brisa ustne sluznice in analize DNK po ZKP Miha Šošić, 2.7.2015 Kazenski postopek
	Miha Šošić, Pravna praksa, 26/2015Čeprav je bila ureditev odvzema brisa ustne sluznice in hranjenja pridobljenih podatkov podvržena ustavni presoji in strokovni kritiki ter je predmet nedavne zakonodajne spremembe, je treba dodatno opozoriti na nekatere odprte težave v zvezi z odvzemom brisa ustne sluznice in analizo DNK, ki se nanašajo zlasti na pravico do zasebnosti in pravico do obrambe v okviru poštenega kazenskega postopka.
Pravna praksa, 2015⁄26	Tri leta pogajanj Dr. Mojca M. Plesničar, 2.7.2015 Kazenski postopek
	Dr. Mojca M. Plesničar, Pravna praksa, 26/2015Pogajanja v naših kazenskih postopkih v formalni in neformalni obliki potekajo že od sredine leta 2012. Spremembe, ki jih je v naš kazenskopravni sistem vnesel nov institut z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), so velike in korenite. Ob tretji obletnici uvedbe je Inštitut za kriminologijo skupaj z Društvom za kazensko pravo in kriminologijo ter PF Univerze v Ljubljani 19. junija v Ljubljani organiziral seminar, ki je ponudil odprt forum za razpravo o tem, ali in kako pogajanja dosegajo cilje, zaradi katerih so bila uvedena, ter kakšna je cena, ki jo kazenskopravni sistem plačuje za to.
Pravna praksa, 2013⁄26	Ustavnost sporazumevanja v kazenskem postopku Miha Šošić, 4.7.2013 Pravoznanstvo, Kazenski postopek
	Miha Šošić, Pravna praksa, 26/2013Nemško ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je v nedavni odločbi presodilo, da nemška ureditev sporazumevanja v kazenskem postopku ni v neskladju z nemško ustavo. Načela in garancije, ki jih je pri svoji presoji postavilo nemško ustavno sodišče, so lahko v pomoč tudi pri presoji ustavnosti in ustreznosti predobravnavnega naroka ter sporazuma o priznanju krivde, kot ju ureja slovenski Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
Pravna praksa, 2011⁄26	Vloga čustev v delovanju kazenskopravnega sistema v postmodernem kontekstu Ciril Keršmanc, 7.7.2011 Kazenski postopek
	mag. Ciril Keršmanc, Pravna praksa, 26/2011Zgodilo se je! Dne 6. junija 2011 na PF Univerze v Ljubljani smo bili priča zadnji fazi metamorfoze, po novem doktorja pravnih znanosti, Saše Kmeta. Zadnja faza se je začela ob 12.01 in končala ob 14.25. Kot zapisnikar sem popisal prav vse tistega dne, kot sodelavec pa sem spremljal to preobrazbo že dalj časa: opazoval sem namreč črvička Kmeta, kako požira gore knjig, in bil tam tudi, ko se je doktorand zabubil v svojo pisarno in se prilepil pred računalnik. O tem, čemu vse smo bili priča v vmesnem obdobju, morda več kdaj drugič, danes pa bi vam rad na kratko predstavil, kaj je dr. Kmet pustil za sabo.
Pravna praksa, 2011⁄26	Kaznivo dejanje opravljanja Avtor ni naveden, 7.7.2011 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011Pri kaznivem dejanju opravljanja ni nujno, da je inkriminirana trditev postavljena le kot nesporna trditev v obliki trdilnega stavka, saj zadošča že oblika vprašanja ali nakazovanje oziroma namigovanje na določeno dejstvo iz osebnega in družinskega življenja, ki bi lahko škodilo dobremu imenu.
Pravna praksa, 2011⁄26	Ali za izdajo plačilnega naloga v hitrem prekrškovnem postopku ne veljajo nobeni roki!? Slobodan Rakočević, 7.7.2011 Prekrški
	mag. Slobodan Rakočević, Pravna praksa, 26/2011Organi Mestne občine Ljubljana (MOL) so pred letom dni in več z mobilnimi radarji zaznali in "ugotovili" številne kršitelje zapovedanih omejitev hitrosti na ljubljanskih cestah. Toda njihova sodobna tehnika ugotavljanja teh prekrškov naj bi zaradi pomanjkljive programske opreme zatajila pri izdaji in vročanju plačilnih nalogov domnevnim kršiteljem tako ugotovljenih prekrškov.
Pravna praksa, 2011⁄26	Poklicno tipična ravnanja kot kazniva pomoč? Matjaž Ambrož, 7.7.2011 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 26/2011Tema, ki je v novejši kazenskopravni literaturi pridobila precejšnjo pozornost, je vprašanje, ali ravnanja, ki pomenijo običajno, vsakdanje opravljanje poklica, lahko pomenijo kaznivo pomoč. Primerov, ki to dilemo ponazarjajo, je na desetine. Taksist med službo odpelje požigalca skupaj s kanistrom bencina na kraj kaznivega dejanja in mu to storitev normalno zaračuna "po taksimetru" (pri tem pa pozna storilčeve načrte). Osebni bančnik na željo komitenta nakaže večji znesek na neki anonimni bančni račun, pri čemer ve, da sodeluje pri utaji davkov. Trgovec z živili s hrano in pijačo zalaga bordel, pri čemer ve, da se lastnik ukvarja z izkoriščevalsko prostitucijo.
Pravna praksa, 2010⁄26	K sporazumevanju v nemškem kazenskem postopku dr. Primož Gorkič, 1.7.2010 Kazenski postopek
	dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Pravna praksa, 2010⁄26	Še o uporabi kazenskega prava zoper neprištevne storilce kaznivega dejanja mag. Andrej Ferlinc, 1.7.2010 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Pravna praksa, 2009⁄26	Zakaj reforma KZ-1? dr. Zlatan Dežman, 2.7.2009 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Zlatan Dežman, dr. Zlatan Dežman, Pravna praksa, 26/2009V PP št. 23/2009 je mag. Katarina Krapež predstavila moje predavanje na srečanju Pravniškega društva Ljubljana 4. junija 2009.1 Čeprav je razumljivo, da bistva več kot dvournega predavanja s PowerPoint predstavitvijo ni mogoče predstaviti v kratkem poročilu, pa pomembnost, teoretična zahtevnost in o...
Pravna praksa, 2008⁄26	Zavrnitev habeas corpusa za Američana v Iraku, a potrditev pristojnosti Božič Kristina, 3.7.2008 Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev
	Božič Kristina, Božič Kristina, Pravna praksa, 26/2008Odločitev Vrhovnega sodišča ZDA o primerih Mohammada Munafa in Shawqija Omarja o pristojnosti ameriških sodišč glede odločanja o zakonitosti odvzema prostosti ameriškima državljanoma, ki sta v priporu ameriške vojske v Iraku in čakata na izročitev iraškim oblastem, je nadaljevanje dosedanje ameriške...
Pravna praksa, 2008⁄26	Uporaba evropskega naloga za prijetje in pridržanje - begosumnost Avtor ni naveden, 3.7.2008 Kazenski postopek
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2008Sodba I Ips 174/2008, 15. maj 2008 (v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem Ks 117/2008) ZKP - 1. točka prvega odstavka 201. člena Možnost uporabe evropskega naloga za prijetje in predajo pride v poštev, ko begosumnega obdolženca - državljana Evropske unije ni mogoče prijeti v naši državi, ob...
Pravna praksa, 2008⁄26	H kritiki ZKP-1 Janko Marinko, 3.7.2008 Kazenski postopek
	Janko Marinko, Janko Marinko, Pravna praksa, 26/2008ZKP-1 je bil predmet obravnave strokovnega posvetovanja na PF Univerze v Ljubljani 10. aprila letos. Uvodno predavanje, ki je bilo podano s posebnim žarom, je bilo uničujoče, sicer pa so bile ocene besedila različne in je bilo podanih veliko pripomb, ki se tičejo vsebinskih problemov. Večina razprav...
Pravna praksa, 2008⁄26	Kaznivo dejanje financiranja terorizma: zlo preprečevanja zla dr. Polona Mozetič, 3.7.2008 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Polona Mozetič, dr. Polona Mozetič, Pravna praksa, 26/2008Financiranje terorističnih dejanj je inkriminirano v 388.a členu še veljavnega Kazenskega zakonika (KZ).1 Ta v prvem odstavku določa, da se kaznuje, kdor zagotovi ali zbere denar ali premoženje z namenom, da bo deloma ali v celoti uporabljeno za storitev terorističnega kaznivega dejanja. V drugem od...
Pravna praksa, 2008⁄26	Določnost posegov v pravice obdolženca Avtor ni naveden, 3.7.2008 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2008Člen 137 Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/94, 70/94 - popr., 72/98, 6/99, 66/00, 111/01, 56/03, 116/03 - UPB, 43/04, 96/04 - UPB, 101/05, 8/06 - UPB, 14/07 in 32/07 - UPB) je v neskladju z Ustavo, ker ne določa predloga upravičenega tožilca za odreditev ukrepa začasnega odvzema voznišk...
Pravna praksa, 2007⁄26	Obvestilo o odvzemu prostosti Avtor ni naveden, 5.7.2007 Prekrški
	, Pravna praksa, 26/2007Odločba US RS, št. U-I-34/05 z dne 21. junija 2007, objavljena v Ur. l. RS, št. 58/07 Obvestilo o odvzemu prostosti Tretji stavek tretjega odstavka 110. člena Zakona o prekrških (Ur. l.
Pravna praksa, 2007⁄26	Neobičajna stališča Vrhovnega sodišča glede pravic osumljenca v predkazenskem postopku dr. Blaž Kovačič-Mlinar, 5.7.2007 Kazenski postopek
	dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 26/2007dr. pravnih znanosti, odvetnik v Odvetniški družbi Čeferin Pred kratkim sta mi v roke prišli dve zanimivi sodbi Vrhovnega sodišča, ki se nanašata na vprašanje zakonitosti hišne preiskave oziroma preiskave skritih prostorov vozila. V obeh primerih je namreč Vrhovno sodišče odločilo, da kljub te...
Pravna praksa, 2005⁄26	Majhen pomen dejanja dr. Marko Bošnjak, 7.7.2005 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 26/2005Majhen pomen dejanja kot institut materialnega kazenskega prava, Matjaž Ambrož, dr. Ljubo Bavcon, dr. Katja Filipčič, dr. Damjan Korošec, Uradni list, Ljubljana, 2004, 180 strani. Delo je nastalo v okviru raziskovalnega projekta Bagatelna kriminaliteta v kazenskopravni teoriji in judikaturi. Njeg...
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>