O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Vezanost kazenske sankcije na sporazum o priznanju krivde

dr. Boštjan Polegek, 13.9.2018

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2018Vprašanje omejenosti sodniškega odločanja glede izbire in odmere kazenske sankcije po sodnem sprejemu sporazuma o priznanju krivde med obdolžencem in državnim tožilcem je zakonodajalec izrecno uredil le glede zgornje meje sankcioniranja - sodišče ne sme izreči strožje sankcije od predlagane (dogovorjene).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Zastaranje kazenskega pregona - razveljavitev pravnomočne sodbe - kaznivo dejanje krive izpovedbe

Avtor ni naveden, 13.9.2018

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2018Zastaranje kazenskega pregona preneha teči s pravnomočnostjo sodbe, v postopku nove razsoje pa se (razen izjemoma) določbe KZ in ZKP o zastaranju kazenskega pregona ne uporabljajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Raziskava o začasnem zadržanju kazni zapora do končne odločitve

Maša Setnikar, 13.9.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 34/2018Ustaljena praksa obeh najvišjih sodišč o napotitvi v zapor pravnomočno obsojenega, ki še ni izčrpal pravnih sredstev na Vrhovnem in Ustavnem sodišču v Sloveniji, obstaja, a je vse prej kot soglasna. Dvom so vanjo vsadili argumenti iz sodniških vrst. V slovenski pravni teoriji navkljub pomembnosti vprašanja do sedaj še ni bilo nobenih avtorici znanih akademskih razprav. Prav tako še ni bilo nobene primerjalne študije, ki bi razkrila stanje glede zadržanj in morebitne prepričljive argumente za in proti v okolju tradicionalnih ustavnih demokracij. Od tod je zrasla ideja za prvo tovrstno raziskavo tega vprašanja, ki jo je pred kakšnim letom začel DDr. Jaklič in pri kateri sodelujem tudi sama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

(Ne)upravljanje premoženja, odvzetega v kazenskem postopku

Petra Šubernik, 13.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Petra Šubernik, Pravna praksa, 34/2018V prispevku predstavljam v praksi zaznane sistemske pomanjkljivosti v zvezi s postopkom izvršitve odvzema premoženja, ki se v kazenskem postopku odvzame kot premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z določanjem upravljavcev na ta način odvzetega premoženja in z upravljanjem takšnega premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Nevestno delo policistov v postopku o prekršku

Avtor ni naveden, 14.9.2017

Prekrški, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2017Hrvaški državljanki (pobudnica) je Policijska postaja Vič (prekrškovni organ) izdala dva plačilna naloga, ker je bivala v Sloveniji brez urejenega statusa prebivališča. Ob izdaji prvega ji je bil v zavarovanje plačila globe odvzet osebni dokument. Kljub temu da je z zahtevo za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog (delno) uspela (namesto globe ji je bil izrečen opomin), ji osebni dokument ni bil vrnjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Kaznivo dejanje goljufije na škodo EU med evropskim in nacionalnim pravom

mag. Andrej Ferlinc, 14.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2017Goljufija na škodo Evropske unije (EU) je relativno novo kaznivo dejanje, ki ga je leta 2008 vpeljal Kazenski zakonik (KZ-1) v 229. členu kot specialno obliko goljufije. Zakonodajalec pa je z opisno dispozicijo v zakonski dejanski stan oziroma bit kaznivega dejanja vključil izvršitvena ravnanja, ki precej odstopajo od tradicionalnega pojmovanja goljufije in so pravzaprav značilna za nekatera druga kazniva dejanja. To velja še zlasti za stališče, da je osrednje kaznivo ravnanje storilca pri klasični goljufiji aktivno spravljanje v zmoto z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin. Da gre za poudarjen lex specialis, nam po eni strani kaže omejitev dosega inkriminacije na proračun EU ali "proračune, ki jih upravlja EU".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika predvidenih sprememb kazenske zakonodaje

mag. Andrej Ferlinc, 1.9.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2016Razlog za pisanje tega prispevka so predvidene spremembe kazenske zakonodaje (predlog KZ-1 E), ki se nanašajo na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). V prvem odstavku 240. člena KZ-1 je namreč predvideno črtanje besedila, po katerem naj bi storilec kazenskopravno relevantno le tedaj zlorabil svoj položaj ali dano zaupanje, prekoračil pravice ali opustil dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja, kadar bi posamezna izvršitvena ravnanja storil "zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil škodo". Po predvidenih spremembah bi zadoščala že sama povzročitev škode ali pridobitev premoženjske koristi, saj naj bi bilo inkriminaciji po prvem odstavku 240. člena KZ-1 zgolj dodano besedilo "in s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist ali povzroči premoženjsko škodo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Bistvo kazenskega procesnega prava

mag. Milan Vajda, 1.9.2016

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 34/2016O kazenskem procesnem pravu je napisano zelo veliko, morda celo preveč. Vendar je problem v tem, da nihče ne zna na enostaven, preprost in razumen način natančno pojasniti, kaj je sploh bistvo kazenskega procesnega prava. Vsak osumljen, obdolžen ali obsojen v kazenskem postopku pridobi o tem lastno, realno življenjsko izkušnjo ali preizkušnjo. Ravno pravniki, ki se poklicno ukvarjajo s kazenskim pravom ali s kazenskim procesnim pravom, pa praviloma te lastne, neposredne, realne izkušnje ali preizkušnje nimajo in je tudi - po naravi stvari - ne morejo imeti, saj je kazenskopravna obsodba lahko ovira za delo v pravosodju. Ali je to za pravnike prednost ali pa velik hendikep?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Črtica o zakonodajnem procesu ob noveli ZKP-N

dr. Ciril Keršmanc, 1.9.2016

Kazenski postopek

dr. Ciril Keršmanc, Pravna praksa, 34/2016Tistim, ki še niste imeli privilegija, da pobliže spoznate zakonodajno-reformni proces, predlagam, da si vzamete pol ure in na YouTubu poiščete četrti del angleške serije 'Da, minister' z naslovom 'Veliki brat'. Za potrebe tega uvodnika je ključen del o t. i. kreativni inerciji oziroma tehniki zavlačevanja. Zafrustrirani minister za javno upravo Hacker se po pomoč obrne na svojega predhodnika, ki mu opiše večstopenjsko tehniko zavlačevanja reformnih projektov s strani (pod)sistemov, ki težijo k ohranjanju ustaljenega ravnovesja. Začne se z orientacijsko fazo, s katero je soočena vsaka nova vlada ob poplavi prioritet in novih informacij. Nadaljuje se s potrebo po preučitvi načina doseganja želenih ciljev (to se običajno poveri bolj ali manj širokim delovnim skupinam). Ko so alternativne poti znane, se neodločnim ministrom ponudi rešilna bilka pred odločanjem, in sicer z refokusiranjem od kako na kdaj - z drugimi besedami, opozori se jih, da mogoče ni pravi čas ... Če minister vztraja, je na vrsti faza problemov oziroma izzivov - tehničnih, pravnih in na koncu političnih. Če so interesi po ohranitvi ustaljenega ravnovesja posebej močni, se zaradi zakonitosti kreativne inercije oziroma skakanja od ene prioritete do druge hitro približamo času naslednjih volitev. Takrat je po naravi stvari težko doseči kaj resnično reformnega. Po volitvah se cikel ponovi in pri Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) se ta cikel pri nas ponavlja že več mandatov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Probacijska služba

Irena Vovk, 3.9.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2015Vlada je na seji 28. avgusta 2015 ministru za pravosodje naložila, da ustanovi medresorsko projektno skupino, ki bo do 31. maja 2016 pripravila predlog gradiva vseh potrebnih institucionalnih in normativnih sprememb ter akcijskih načrtov za ustanovitev probacijske službe pri nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Sodišča o "dobrih ljudeh, ki so se enkrat spozabili"

mag. Sandi Kodrič, 5.9.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 34/2013Nekdanji minister za notranje zadeve je ob izreku kazni senata ljubljanskega okrožnega sodišča nekdanjemu direktorju Merkurja Binetu Kordežu izjavil: "Takšna obsodba je tisto, kar si vlada in državljani želijo." In res je prav Bine Kordež med sojenjem večkrat potarnal, da je sodišče pod pritiskom javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - utemeljeni razlogi za sum

Avtor ni naveden, 6.9.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2012Dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum mora biti zadoščeno v času izdaje odredbe, na podlagi katere pride do posega v posameznikove pravice (primerljivo s kriterijem antecendenčnosti utemeljenega suma) in ga ni mogoče utemeljevati ex post, na podlagi dokazov, pridobljenih pozneje, ali dokazov in podatkov, ki so sicer že obstajali v času izdaje odredbe, vendar odredbodajalcu v času odločanja niso bili znani ali razkriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Pirati

Hinko Jenull, 8.9.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 34/2011"Glasbeniki imajo pravico do počitka ob sobotah, druge dneve in noči pa le, če jim posadka dovoli." 11. točka Piratskega kodeksa Bartholomewa Robertsa, 1721 Potreben bo resen premislek o našem kazenskem pravu. Njegova absurdnost in represiv
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Stroški postopka o prekršku - izdatki za hrambo odvzetega predmeta

Avtor ni naveden, 8.9.2011

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2011Izdatki za hrambo odvzetega avtomobila po pravnomočnosti sodbe niso več strošek postopka o prekršku, temveč gre za izdatke, povezane z izvršitvijo sankcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Prekršek zaradi posega v osebnostne pravice - nadaljevani prekršek

Avtor ni naveden, 8.9.2011

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2011Konstrukcija nadaljevanega prekrška ni dovoljena takrat, ko naj bi zajela dva ali več prekrškov, ki pomenijo poseg v osebnostno pravico posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Izredna omilitev kazni: odprava ali prenova?

Boštjan Polegek, 8.9.2011

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2011Delovni osnutek novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1) še ne razkriva predvidenih sprememb postopka v delu, ki se nanaša na izredna pravna sredstva, je pa na predlog Ministrstva za pravosodje trenutno v drugem branju v Državnem zboru predlog za sprejem že enajste novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz leta 1994. Ta med drugimi pomembnejšimi posegi v zasnovo našega modela kazenskega postopka predvideva tudi spremembe na področju izrednih pravnih sredstev. Ena teh je popolna odprava instituta izredne omilitve kazni. Poglejmo si argumente predlagatelja zakonske spremembe in morebitne drugačne predloge, kot izhajajo iz procesne literature, ter s pomočjo sodne statistike predvidimo vpliv morebitne uveljavitve tega dela novele ZKP-K na položaj slovenskih obsojencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Dobrodošlica enoti za forenzično psihiatrijo

Barbara Nerat, 8.9.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Barbara Nerat, Pravna praksa, 34/2011Po svetu ni več sporno, da so legitimni in dopustni - oziroma celo sistemsko potrebni! - nekateri represivni odzivi države zoper splošno nevarne storilce ravnanj, ki izpolnjujejo bit kaznivega dejanja in so protipravna, čeprav storilcem ne gre očitati krivde. Večina razvitih držav že ima primerno urejeno sodnopsihiatrično dejavnost, ki zajema izvajanje medicinskih terapevtskih ukrepov za neprištevne splošno nevarne izvršitelje (sicer kaznivih) dejanj. V ta namen so organizirane posebne samostojne enote za forenzično psihiatrijo. Ugotovitev o nevarnosti storilca in prognoza njegovega prihodnjega vedenja sta delikatni in prav kazensko pravo je v takih zadevah nedvomno najprimernejše jamstvo za varstvo človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Kazenska, razširjena in civilna zaplemba protipravne premoženjske koristi

Matevž Pezdirc, 22.9.2010

Kazenski postopek

Matevž Pezdirc, Pravna praksa, 34/2010V boju proti organiziranemu kriminalu države spoznavajo, da klasičen pregon storilcev kaznivih dejanj z namenom njihove obsodilne sodbe ne zadostuje. V razvejanih kriminalnih organizacijah tipa Al Capone, don Corleone ali Balkanski bojevnik je namreč botre oziroma vrhovne organizatorje praktično nemogoče dobiti pri kadeči se pištoli oziroma z roko v žaklju. Ulične dejavnosti so prepuščene majhnim ribam, dobiček od dejavnosti pa se razširja proti vrhu. Kriminalni botri so zaradi kodeksa molka za roko pravice nedostopni. S pridobljenim zaslužkom pa financirajo nove kriminalne dejavnosti, razširjajo njihov obseg in uživajo luksuzno življenje. Zaradi nezmožnosti tradicionalnega kazenskega pregona se države odločajo za drugačen odgovor organiziranemu kriminalu. Za odvzem premoženja, ki izvira iz kaznivih dejanj, vpeljujejo postopke civilne zaplembe. In s tem ciljajo tja, kjer kriminalce zares boli - v zaslužek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Prekrškovne določbe ZIntPK

dr. Liljana Selinšek, 22.9.2010

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 34/2010Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) je razširil in dodelal pooblastila in pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija). Ena od pomembnejših novosti so razširjene prekrškovne določbe in dejstvo, da je Komisija postala prekrškovni organ. Skupini (proti)korupcijskih kaznivih dejanj, ki so se s Kazenskim zakonikom (KZ-1) iz leta 2008 razširila, vendar ostajajo statistično redka, se je torej pridružila še razširjena skupina (proti)korupcijskih prekrškov kot prepovedanih ravnanj, ki se odražajo kot kršitve določb ZIntPK. Prispevek je namenjen predstavitvi (proti)korupcijskih prekrškov, nekaj besed pa je namenjenih tudi njihovi umestitvi v sfero prekrškovnega prava in oceni novih prekrškovnih določb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄34

Pravica do obrambe

Avtor ni naveden, 3.9.2009

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2009Sodba I Ips 78/2009 z dne 18.6.2009 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 943/2008) ZKP - 371. člen Obsojenčeva navedba v ugovoru zoper kaznovalni nalog, da bi za popolno razumevanje osebnosti oškodovanke potrebovali mnenje izvedenca, ter njegovo navajanje v zagovoru, da
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄34

Nadomestitev globe z nalogami v splošno korist - vsebina odločitve drugostopenjskega sodišča

Avtor ni naveden, 3.9.2009

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2009Sodba IV Ips 25/2009, 16. junij 2009 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru PRp 204/2009) ZP-1 - peti odstavek 19. člena, 8. točka prvega odstavka 155. člena, prvi, četrti in peti odstavek 202.c člena Sodišče je vezano na predlog za nadomestitev globe storilcu prekrška z opravo nalog v splo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄34

K osnutku ZKP-1: Sporazum o priznanju krivde

Primož Gorkič, 3.9.2009

Kazenski postopek

Primož Gorkič, Pravna praksa, 34/2009Odkar se je razprava o osnutku novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1) preselila na dnevni red Sveta za kaznovalno pravo, širša strokovna javnost mirno počiva v zavesti, da je prihodnost kazenskopravne sfere pravosodnega sistema v dobrih rokah. Drugi osnutek ZKP-1 z dne 15. septembra 20081 je tak...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄34

Zapor - poraz?

dr. Dragan Petrovec, 3.9.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 34/2009Besedna igra ali perspektiva kriminalitetne ter v njenem okviru penološke politike, ki v poraz vodi del družbenega obrobja, sčasoma pa vse večji del družbe? Zapori postajajo v zadnjih letih plen dušebrižnikov vseh vrst. Še najmanj se z njimi ukvarjajo tisti, ki so zanje najprej poklicani. Na eni st...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Nekatere pasti "pravega" sojenja drugostopenjskih sodišč v kazenskem postopku

mag. Aleksander Karakaš, 4.9.2008

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 34/2008S spremembami in dopolnitvami Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z dne 23. oktobra 1998 je bilo v petem odstavku 392. člena drugostopenjskim sodiščem podeljeno pooblastilo, na podlagi katerega "v primeru, ko je edini razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje zmotno ugotovljeno dejansko stanje, in je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov", ta sodišča sodbe sodišča prve stopnje ne razveljavijo, temveč jo spremenijo v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZKP. Novo pooblastilo je bilo naslovljeno z "Racionalizacija in pospešitev postopka ...", v njem pa sta bili poudarjeni načeli o enkratni poti skozi pravosodne organe in o pospešitvi kazenskega postopka. Spremembe se v grobem ujemajo s pozneje sprejeto Resolucijo o preprečevanju in zatiranju kriminalitete, ki opozarja, da je "treba v večji meri zagotoviti, da višja sodišča tudi sodijo in ne le razveljavljajo prvostopne sodbe in jih vračajo v ponovno obravnavo."
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Pristojnost za vodenje postopka o prekršku in odločba US P-34/07

Maja Pruša, 4.9.2008

Prekrški

Maja Pruša, Pravna praksa, 34/2008Z zadnjimi spremembami Zakona o prekrških (ZP-1E) je bila črtana prva alineja drugega odstavka 52. člena zakona, ki je kot navezno okoliščino pri določanju stvarne pristojnosti oz. za razmejitev te pristojnosti med hitrim in rednim sodnim postopkom določala, da hitri postopek ni dovoljen, če je z dejanjem nastala telesna poškodba drugi osebi. Zakonodajalec je v tem delu sledil stališču, ki ga je v več svojih odločitvah v sporih o pristojnosti že zavzelo Ustavno sodišče.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 34

Leto objave

2018(4) 2017(2) 2016(3) 2015(1)
2013(1) 2012(1) 2011(5) 2010(2)
2009(4) 2008(4) 2007(2) 2006(2)
2005(2) 2003(3) 1999(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

AB CĆČDĐEF G HIJ K LM N OP QR S Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov