O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 34)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Gospodarska kriminaliteta

Patricij Maček, 26.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019Na Uradnem listu RS je 10. in 11. septembra 2019 potekal dvodnevni seminar na temo posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) z naslovom Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj. Na seminarju je sodelovalo 15 predavateljev, v nadaljevanju pa so predstavljeni prispevki s področja gospodarske kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropski preiskovalni nalog - čezmejno zbiranje dokazov v Evropski uniji

Jan Košiček, 26.9.2019

Kazenski postopek

Jan Košiček, Pravna praksa, 36/2019Evropski preiskovalni nalog (EPN) je instrument medsebojnega sodelovanja držav članic Evropske unije (EU) pri pregonu kaznivih dejanj in se uporablja za zbiranje in zavarovanje dokazov, ki se nahajajo v drugi državi oziroma jih je treba v tej državi pridobiti. Oblikovan je kot univerzalni obrazec, ki ga pristojni organi države izdajateljice pošljejo neposredno pristojnim organom države izvršiteljice, da se v državi izvršiteljici opravijo preiskovalni ukrepi in dejanja za zbiranje dokazov. Namen tega prispevka je strnjeno prikazati osnovne značilnosti EPN, ki naj bi pomembno prispeval k razvoju učinkovitega sodelovanja med državami članicami EU pri čezmejnem zbiranju dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Zaupanje ljudi - zrcalo našega dela

mag. Tatjana Bobnar, 26.9.2019

KAZNOVALNO PRAVO

mag. Tatjana Bobnar, Pravna praksa, 36/2019Eno temeljnih načel kazenskega prava je načelo ultima ratio, ki nalaga zakonodajalcu, da kazenskopravni odziv na določeno dejanje, ki ogroža sistem varovanih vrednot, uporabi šele tedaj, ko milejše sredstvo ni več na voljo. Podlago ima v načelu pravne države (2. člen Ustave), ki pa temelji na načelu sorazmernosti. Vprašanje zaupanja ljudi v delo državnih inštitucij kazenskopravnega odziva države, kot so policija, državno tožilstvo, sodstvo, je vedno aktualno. Še zlasti to velja (upoštevaje tako pravico do zbiranja in združevanja, kot svobode govora) ob pojavih raznih civilnih iniciativ, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov in z različnimi motivi izražajo nezadovoljstvo z delom državnih organov (ali želijo prevzeti njihovo funkcijo), z odločitvami državnega tožilstva ali sodišča, kot na primer pri nedavnem odpisu večmilijonskega dolga. Prav trdnost zaupanja ljudi namreč daje državi moč in legitimnost delovanja. Prava moč teh institucij torej ni v pooblastilih, ki so jim zaupane, pač pa v razumevanju, vrednotenju in sprejemanju njihovega ravnanja in ukrepanja kot zakonitega, legitimnega, če hočete poštenega, enakega za vse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pravno varstvo zoper fikcijo vročitve v prekrškovnem postopku

Hinko Jenull, 26.9.2019

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36/2019Tudi v postopku o prekršku je nujno onemogočiti neupravičeno zavlačevanje, ki se pri nas že tradicionalno zagotavlja z izmikanjem vročitvi uradnih pisanj s (predvideno) neprijetno vsebino. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) take poskuse preprečuje s fikcijo pri neuspeli vročitvi v roke naslovniku (87. člen), vročanju z javnim naznanilom (94., 96. in 96.a člen) in pri odklonitvi sprejema (95. člen). Poenostavitev vročanja pa ne sme onemogočiti varstva pravic udeležencev postopka, zato veljavnost fikcije ni absolutna. Zakon in sodna praksa pristojnemu organu nalagata skrben preizkus obstoja podlag in pogojev za veljavnost fiktivne vročitve, naslovniku pa omogočata njeno izpodbijanje. Prispevek je namenjen kratkemu pregledu možnosti, ki so še na voljo, ko je fiktivno vročena odločitev o prekršku (odločba, plačilni nalog, sodba) že postala pravnomočna in izvršljiva, čeprav je naslovnik zaradi napak pri vročanju ni prejel niti je ni mogel prejeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Paradoksi pri zaslišanju mladoletnih oškodovancev

dr. Saša Kmet, 26.9.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 36/2019Pri uporabi zakonskih črk s papirja se sodnik pogosto sooča s procesnimi položaji, ki se izkažejo za težko doumljive in kličejo k razmisleku o primernosti ureditve, ki jo je v konkretni situaciji treba upoštevati. V tem prispevku se ukvarjam s potekom kazenskega postopka v primeru, ko okrajno sodišče obravnava obdolženca, ki se mu očita storitev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, tj. na škodo mladoletnega oškodovanca. Ob upoštevanju predpisanih kazni bo okrajna pristojnost podana glede kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1, po noveli ZKP-N pa se domet tretjega odstavka 65. člena širi še na kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1. Se pa nadaljnja izvajanja mutatis mutandis navsezadnje nanašajo tudi na postopke pred okrožnimi sodišči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izvrševanje stikov zapornika z otrokom

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Sodišče je z začasno odredbo o ureditvi stikov pobudniku določilo stike z njegovo hčerko, ki naj bi potekali dvakrat mesečno na Centru za socialno delo (CSD). Ker je bil pobudnik na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (zavod) in ni imel možnosti koriščenja ugodnosti oz. mu niso bili podeljeni namenski izhodi, saj bi ga na CSD morali spremljati pravosodni policisti, mu stiki s hčerko niso bili omogočeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Kavelj 22: (ne)izpodbojnost domneve odgovornosti lastnika vozila

Aleš Žiher, 18.9.2014

Prekrški

Aleš Žiher, Pravna praksa, 36/2014Čeprav se v prometu vsi želimo izogniti globam, saj niso nizke, ni redkost, da smo pri upoštevanju prometnih predpisov malomarni ali pa se nam preprosto preveč mudi in upamo, da se bomo prekrškovnim organom izognili. Vedno to seveda ne uspe. Če motornega vozila ne upravlja oseba, ki je njegov lastnik, se pojavi vprašanje, kdo je odgovoren za prekršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Alternativno reševanje bagatelnih zadev ob pripravi sprememb kazenske zakonodaje

mag. Jožef Kovač, 20.9.2012

Kazenski postopek

mag. Jožef Kovač, Pravna praksa, 36/2012V zadnjem času je zaslediti krepitev učinkovitosti kazenskega pregona, hkrati pa prvin načela oportunitete kazenskega pregona pri t. i. bagatelni kriminaliteti. V mislih imam vladni program Strategija Pravosodje 2020, politiko pregona, ki jo je sprejel vrhovni državni tožilec, prav tako pa nadaljevanje priprave novega modela kazenskega postopka v osnutku Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1). V članku se osredotočam predvsem na konsenzualni model obravnavanja bagatelne kriminalitete s posebnim poudarkom na poravnavanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2012Udeleženci v prometu so glede na splošna pravila previdnosti v prometu dolžni računati s kršitvami cestnoprometnih predpisov v razumnih mejah, ne pa tudi z nerazumno vožnjo drugih udeležencev v prometu. Preneseno na konkretni primer pomeni, da ne gre terjati od voznika, ki zavija v križišču levo, da bo svojo pozornost usmerjal tako daleč naprej, da bo lahko ne le zaznal marveč tudi ocenil hitrost vozila, ki pelje nasproti z nerazumno visoko hitrostjo, ki za 150 odstotkov presega dovoljeno hitrost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Kazniva dejanja zoper gospodarstvo po noveli KZ-1B (2. del)

dr. Liljana Selinšek, 20.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Lilijana Selinšek, Pravna praksa, 36/2012Liljana Selinšek,dr. pravnih znanosti, docentka za kazensko pravo, namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije V Pravni praksi, št. 35/2012, je objavljen prvi del analize sprememb v opisih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, ki jih je prinesel Zakon o spremembah in d
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Mednarodnopravno sodelovanje v kazenskih zadevah - podhranjeno področje

Anže Erbežnik, 22.9.2011

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 36/2011Mednarodnopravno sodelovanje v kazenskih zadevah postaja vse pomembnejše glede na vse večji prosti pretok med državami ter glede na možnost sodobnega transporta in komunikacij. Celoten korpus takega sodelovanja se je razvil pretežno na podlagi zagotavljanja večje učinkovitosti organom pregona, pri čemer sta bili zanemarjeni vprašanji pravic posameznika in v tej zvezi tudi dopustnosti dokazov, ki sta iz takega sodelovanja izšli. Namen tega prispevka je na kratko prikazati tri problemske sklope: (a) splošni oris sistema mednarodnopravnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami EU, (b) nedorečenost takega sistema in (c) vprašanje dopustnosti dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

ZP-1G in nova prometna zakonodaja - korak v pravo smer?

Suzana Gril, 22.9.2011

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 36/2011Minilo je šest let od začetka uporabe Zakona o prekrških (ZP-1). V tem času je bil zakon že velikokrat spremenjen in dopolnjen, zadnja sprememba ZP-1G je začela veljati 13. marca 2011. Ta je sledila spremembam, ki jih je zakonodajalec letos uvedel na področju varnosti cestnega prometa. Konec leta 2010 so namreč takrat veljavni Zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1) nadomestili štirje novi predpisi, in sicer Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakon o voznikih (ZVoz), Zakon o motornih vozilih (ZMV) in Zakon o cestah (ZCes-1). Vsi štirje novi zakoni so se začeli uporabljati 1. julija 2011. Razlog za tako prenovo naj bi bilo lažje izvajanje zelo obsežnih vsebin, ker naj bi bil ZVCP-1 preobsežen, nepregleden in neprijazen do uporabnikov. Z ureditvijo celotne materije iz ZVCP-1 po posameznih sklopih in v posameznih predpisih naj bi bila tako za organe, ki na tem področju opravljajo svoje naloge, kot tudi za storilce prekrškov, pa tudi vse druge, ki se s tem področjem srečujejo v praksi, uporaba teh predpisov preprostejša, preglednejša in boljša. Sprememba ZP-1G, ki je sledila sprejetju nove prometne zakonodaje, se večinoma navezuje na rešitve, ki so jih prinesli novi predpisi, in je bila v tem pogledu torej nujna, kljub temu pa lahko vnovič in še enkrat več ugotovimo, kako nepremišljeno je ravnanje države na področju prekrškovnega prava, ki z vsako spremembo poskuša popravljati napake iz prejšnjih novel. To pa v praksi povzroča le še večje težave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Tudi odvetniki in računovodski servisi morajo preprečevati pranje denarja in financiranje terorizma

Mojca Kunšek, 22.9.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 36/2011V poslovnem primežu Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) velja sicer že več let, konkretneje pa se je začel izvajati šele v preteklem letu, ko je Urad za preprečevanje pranja denarja
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Ima tudi državni tožilec kaj od 22. člena Ustave?

Jaka Pengov, 22.9.2011

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 36/2011Demokratični kazenski postopek jamči enakopravnost procesnih subjektov in "pošteno igro" med njimi. Ta izhaja iz krovnega načela pravičnosti v kazenskem postopku, ki se v našem pozitivnem pravu med drugim izraža v zahtevi po enakem varstvu pravic v postopkih pred državnimi organi iz 22. člena Ustave. Poglejmo si razsežnost tega člena z vidika enakopravnosti obdolženca in upravičenega tožilca v kazenskem postopku. Na konkretnem primeru bomo videli, da jamstvo iz 22. člena Ustave nekoliko doseže tudi državnega tožilca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

Pravica do nepristranskega sojenja - izločitev sodnika

Avtor ni naveden, 16.9.2010

Kazenski postopek, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

Še o rokih, določenih v urah - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora

Avtor ni naveden, 16.9.2010

Kazenski postopek, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

Vprašanja lastnoročnosti izvršitve, napeljevanja in posrednega storilstva

dr. Matjaž Ambrož, 16.9.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

ZKP-K - korak v pravo smer, toda kam vodi pot?

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, 16.9.2010

Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄36

Še o prenatrpanosti zaporov in sodstvu

dr. Dragan Petrovec, 17.9.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36/2009Kolega Janko Marinko je z nekakšno - vsaj po mojem občutku - lahkotnostjo odvezal sodstvo vsakršnega vpliva na število obsojencev v zaporih.1 Če se zdi trditev na prvi pogled kar malo neverjetna, to še ne pomeni, da je ne bi morali skrbno pretehtati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄36

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka - branje izvedenskega mnenja

Avtor ni naveden, 17.9.2009

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2009ZKP - prvi odstavek 355. člena, drugi odstavek 371. člena Zapis "Prečitajo se zapisniki o doslej izvedenih dokazih in se vpogledajo priloge", kljub pomanjkljivosti, ne daje zanesljive podlage za sklepanje, da izvedenski mnenji nista bili prebrani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄36

Sklep o priporu - obrazložitev glede utemeljenega suma

Avtor ni naveden, 17.9.2009

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2009ZKP - prvi odstavek 201. člena, drugi odstavek 202. člena Iz sklepa o odreditvi pripora mora v zvezi z obrazložitvijo utemeljenega suma izhajati zakonsko določena stopnja artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄36

Kriminalitetna politika med človekovimi pravicami in učinkovitim nadzorom kriminalitete (1.)

Natali Gak, 17.9.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Natali Gak, Pravna praksa, 36/2009Devetdeseta leta prejšnjega stoletja in tudi poznejši dogodki niso prinesli prerokovanega konca zgodovine. Toda očitno je, da so svet zaznamovale spremembe, ki so posegle globoko v družbeni ustroj človeštva. Kljub temu se danes še naprej srečujemo z vprašanji, s katerimi se je človek ukvarjal davno ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄36

Ob 200-letnici francoskega kazenskega zakonika

dr. Janez Kranjc, 17.9.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 36/2009Dne 4. septembra je v okviru proslav 90-letnice Pravne fakultete Univerze v Ljubljani potekalo mednarodno znanstveno srečanje ob 200-letnici francoskega kazenskega zakonika. Podobno kot ob 200-letnici francoskega civilnega zakonika (Code civil) leta 2004 se je Pravna fakulteta dejavno vključila tudi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄36

Pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi

Avtor ni naveden, 18.9.2008

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2008Določbe drugega odstavka 307. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da sme sodišče odrediti pripor samo na tistem naroku za glavno obravnavo, glede katerega je bilo za obtoženca vabilo v redu izkazano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄36

Podajanje kazenskih ovadb - pravni in praktični vidiki

Jakob Demšar, 20.9.2007

Kazenski postopek

Jakob Demšar, Pravna praksa, 36/2007univ. dipl. pravnik, zunanji sodelavec - predavatelj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru Pred kratkim je uradnik pomembnega in kadrovsko obsežnega državnega organa napisal kazensko ovadbo in jo (mimo utečenih in predpisanih pravil?) poslal na državno tožilstvo, njegov predstojnik ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

2019(6) 2014(1) 2012(3) 2011(4)
2010(4) 2009(5) 2008(1) 2007(1)
2006(3) 2004(3) 2002(2) 2001(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČD ĐE FG HIJ K L M NOP QRS ŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov