O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 35)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Pravica do odločitve o času in načinu končanja lastnega življenja in nudenja pomoči pri njenem udejanjanju

mag. Uroš Goričan, 4.6.2020

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 22/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je na podlagi večjega števila ustavnih pritožb domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb v združenem postopku tehtalo med pravico do samoodločanja o lastnem življenju kot elementu osebnostne pravice ter dolžnostjo države varovati življenje. Presodilo je, da je določba 217. člena Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB) neustavna in zato nična. S tem je pomoč pri samomoru, ki jo nudijo osebe kot dejavnost in niso bližnji umirajočega, po dobrih štirih letih v Zvezni republiki Nemčiji ponovno dekriminalizirana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 4.6.2020

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2020PP, št. 8/95, 27. april 1995, str. 4
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Delež tujcev med zaprtimi osebami v letih 2013-2019

Avtor ni naveden, 4.6.2020

Tujci, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2020Delež tujcev v slovenskih zaporih se je v zadnjih treh letih podvojil, pretežno zaradi tihotapljenja migrantov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Se storilec lahko izogne postopku o prekršku s plačilom odpustka?

Ivan Šelih, 4.6.2020

Prekrški

Ivan Šelih, Pravna praksa, 22/2020V obravnavanju posameznih pobud smo pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) ugotovili, da nekateri predpisi lokalnih skupnosti omogočajo, da se lahko uporabniki javnih parkirišč v določenih primerih, ko je bilo ugotovljeno, da nimajo plačane predpisane parkirnine, s plačilom določenega nadomestila izognejo postopku o prekršku. Takšno ureditev smo že v letu 2014 presodili za sporno z več vidikov in pristojne državne organe (vključno z vlado RS), ki so dolžni nadzorovati zakonitost dela organov lokalnih skupnosti, pozvali k ukrepanju. Ob obravnavi nove zadeve s tega področja ponovno ugotavljamo, da bo treba na dokončne zakonske rešitve očitno še počakati. Pričakujemo pa, da bo tudi ta prispevek dodatna spodbuda, da se zagotovi dosledno izvajanje določb Zakona o prekrških (ZP-1) pri obravnavanju prekrškov parkiranja na javni parkirni površini brez plačila parkirnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

So živali čuteča bitja tudi v kazenskem pravu?

dr. Miha Šepec, 4.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 22/2020Marca 2020 je Slovenija naredila velik korak s sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ko je živalim priznala posebni status čutečih bitij. S skrajno čustveno nabito določbo novega 15.a člena SPZ - "Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja" - je zakonodajalec dokončno presekal stare tradicionalne pravne poglede, ki živali obravnavajo le kot stvari, ki so v absolutni domeni njihovega lastnika. Kot velik ljubitelj živali lahko le pozdravljam táko potezo zakonodajalca, kot tudi kakršnekoli druge premike za pravno zaščito živali. Kot kazenski pravnik pa z žalostjo ugotavljam, da navedena določba v kazensko pravo prinaša le zmedo oziroma da bodo živali v kazenskem pravu bistveno bolje zaščitene, če določbo kar v celoti ignoriramo. Oziroma drugače povedano: dokler se zakonodajalec ne bo za podobno spremembo odločil tudi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), je določba novega 15.a člena SPZ za kazensko pravo le mrtva črka na papirju, ki ne bo izboljšala pravnega statusa živali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

O ustavni neskladnosti 149.č člena ZKP

Primož Križnar, 4.6.2020

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 22/2020Ustavnosodna presoja tretjega odstavka nekdanjega 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi pisne zahteve med drugim omogočal pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva, ni doživela meritornega epiloga. Ker se je 149.b člen ZKP 20. julija 2019 prenehal uporabljati, je Ustavno sodišče RS (USRS) zahtevo za oceno ustavnosti 149.b člena ZKP zavrglo zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka. Tako je tretji odstavek 149.b člena ZKP z novelo ZKP-N postal 149.č člen ZKP, ki ga v praksi predvsem policija uporablja za razkrivanje identitet oseb, udeleženih v komunikaciji. Policistom to razširjeno pooblastilo omogoča hitrejše pridobivanje identifikacijskih podatkov v okviru (pred)kazenskega postopka brez predhodne sodne kontrole. Tak pristop k razkrivanju identitete je po mojem mnenju v neskladju z obstoječimi določbami varstva komunikacijske zasebnosti in s tem povezano domačo ter tujo judikaturo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pritiski

Zvjezdan Radonjič, 7.6.2018

Ostalo, Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 22/2018Pravno javnost je treba seznaniti z odločitvijo Sodnega sveta z dne 8. maja 2018, ki se glasi: "Ravnanje sodnika, ki na državnega tožilca izvaja pritisk, da opravi določeno procesno ravnanje v posameznem postopku, ni v skladu s Kodeksom sodniške etike. Sodnik mora spoštovati neodvisnost položaja državnega tožilca kot stranke postopka." Odločitev je sprejeta na seji Komisije za etiko in integriteto, ki je organ v sestavi Sodnega sveta, vendar je pod odločitev podpisan Sodni svet neposredno (med glasovalci sicer ni bilo niti enega kazenskega pravnika, kar pa ne more zmanjšati vpliva in posledic sprejete odločitve). Ker je zadeva, v kateri je sodnik izvajal pritisk na državnega tožilca, pravnomočno zaključena, lahko navedemo ključne momente v zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Problematika privolitve mladoletnega oškodovanca po drugem odstavku 287. člena KZ-1

Barbara Zobec, 7.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 22/2018Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna splošnih norm o privolitvi oškodovanca, čeprav jo sicer sodobno kazensko pravo razume kot samostojni institut splošnega dela kazenskega prava. Institut je relativno bogato teoretično obdelan predvsem v nemški pravni teoriji, medtem ko pri nas tej problematiki do nedavnega ni bilo namenjeno veliko pozornosti. Eden redkih teoretikov, če ne celo edini, ki je privolitev oškodovanca znanstveno obdelal, je prof. Korošec. Tudi sodna praksa se s privolitvijo oškodovanca kot razlogom za izključitev protipravnosti v glavnem ni veliko ukvarjala, čeprav je šlo za posege v tiste dobrine, ki po naravi stvari na tak ali drugačen način sodijo v njegovo razpolagalno sfero. S takšnim ravnanjem pa se posameznik nedvomno nelegitimno - in mislim, da tudi protiustavno - omejuje pri odločitvah, pomembnih za razvoj njegove lastne osebnosti, nadalje se omejuje njegova pravna sposobnost odločati o sebi in o svoji usodi, jemljejo se mu pravica do samoodločbe, do svobodnega razvoja osebnosti in osebna avtonomija. Vse to pomeni poseganje v različne človekove pravice, ki jih zagotavlja 35. člen Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pravna oseba ni nosilka človekovih pravic in svoboščin

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/20181. Ustavna pritožba Banke Slovenije zoper odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Kpd 25686/2016 z dne 30. junija 2016, št. IV Kpd 25686/2016 z dne 30. junija 2016, št. IV Kpd 25686/2016 z dne 6. julija 2016 in št. III Kpd 29285/2016 z dne 22. julija 2016 se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Sivo polje kaznovanja - pravičnost kaznovalnih odškodnin

Katja Piršič, 8.6.2017

Pravoznanstvo, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Katja Piršič, Pravna praksa, 22/2017Časi, ko je bilo odškodninsko pravo namenjeno izključno povrnitvi škode v obliki restitucije, kompenzacije in satisfakcije, so minili. Država z izvrševanjem podeljene kaznovalne funkcije ne zmore več učinkovito varovati temeljnih pravnih dobrin, saj navkljub jasnim določbam kazenskega ali prekrškovnega prava nekatera ravnanja posameznikov očitno posegajo v pravno zavarovane dobrine drugih, kljub temu pa so izvzeta iz sfere kaznivega in niso ustrezno sankcionirana. Iz tega razloga je treba zaščito elementarnih dobrin družbe s prenosom težišča kaznovanja in prevencije zagotoviti v sklopu izravnalne funkcije odškodninsko-pravnega področja. V osrčju slednjega dandanes sicer še vedno prevladujeta oškodovanec in njegov pravni položaj, kar pa bi bilo treba spremeniti s postopnim uvajanjem kaznovalnih odškodnin, ki se kot zelo priročne izkažejo v primerih "stavke" kriminalitetno-penalnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Prosta presoja dokazov in prepoved dokaznih pravil pri korupcijskih deliktih

mag. Andrej Ferlinc, 4.6.2015

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 22/2015Večina korupcijskih dejanj je prikritih, saj jih prežema stroga konspirativnost. To ne more povzročiti, da bi za dokazovanje korupcijskih kaznivih dejanj veljali nižji ali drugačni standardi kot za druga kazniva dejanja. Kljub temu pa je potreben premislek, katere dokaze in dejstva morajo pravosodni organi ugotoviti, da izpolnijo zahtevo o obstoju posameznih zakonskih znakov. Jedra zakonskega dejanskega stanu so pri kaznivem dejanju jemanja podkupnine po 261. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in pri dajanju podkupnine po 262. členu KZ-1 bodisi sprejem nedovoljene nagrade, darila ali katere druge koristi bodisi sprejem obljube ali ponudbe take koristi. Če pa gre za dajanje podkupnine po 262. členu KZ-1 ali nedovoljeno dajanje daril po 242. členu KZ-1, so izvršitvena dejanja ponujanje ali dajanje darila ali katere druge koristi. Tudi pri teh kaznivih dejanjih KZ-1 enakopravno s temi oblikami obravnava tudi obljubo darila, nagrade ali katere druge koristi. Enaka izvršitvena dejanja tvorijo jedro zakonskega dejanskega stanu tudi pri kaznivih dejanjih sprejemanja ali dajanja koristi ali daril za nezakonito posredovanje po 263. in 264. členu KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Vse več tožb proti novinarjem

Anita Lulić, 4.6.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anita Lulić, Pravna praksa, 22/2015"Število postopkov zoper novinarje in medije strmo raste. Vsota civilnih in kazenskih postopkov je dosegla število 127. Največ je odškodninskih tožb in skupna višina vseh civilnopravnih zahtevkov je 3,2 milijona evrov. Po podatkih Društva novinarjev Slovenije je prišlo do obsodilne sodbe le v šestih primerih, od tega pa so postale zadeve pravnomočne v le štirih primerih," je na okrogli mizi v okviru seminarja Novinarji v sodnih postopkih - med legitimnostjo in discipliniranjem 21. maja na PF Univerze v Ljubljani povedal novinar Dnevnika Primož Cirman in pojasnil, da to razmerje kaže, da so tožbe večinoma namenjene pritisku na novinarje, "saj so mediji ekonomsko precej bolj ranljivi, hkrati pa so se osebe z vplivom v politiki in gospodarstvu začele zavedati, kakšen vpliv imamo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Metoda in resnica v kazenskem postopku

dr. Rok Svetlič, 5.6.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 22/2014Danes je družbeno razpoloženje za sodstvo zelo neugodno. Na eni strani postaja vse bolj zavezujoč tisti način mišljenja, ki ima svoje mesto v strogi znanosti. Fiziku, denimo, nikoli ne smemo zaupati kot osebi, vse njegove trditve morajo imeti neizpodbiten dokaz. Ta vzorec se zdaj skuša prenesti na sodno odločanje. Na drugi strani je še vedno živo kulturnozgodovinsko izročilo, po katerem je pravo instrument vladajočega razreda za podrejanje in nič drugega. Če dodamo še ekscesno stopnjo nezaupanja v sodstvo, nastopi konstelacija, ki nevarno otežuje delo sodišč. Eden od simptomov zanjo je naraščanje obsega obrazložitev, ki se v izjemnih primerih raztezajo že na stotinah strani. S tem obrazložitev neizogibno zgreši svoj namen: sodba mora izkazati pojmovno kvaliteto, do katere nikoli ne bomo prišli z empirično kvantiteto. Na ravni razlage pravnih aktov je že dolgo uveljavljeno spoznanje, da sodnik ni subsumpcijski avtomat. Prav to - mehanskost njegovega dela - danes pričakujemo v dokaznem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Financiranje lastnih delnic kot kaznivo dejanje

Barbara Gabrovec, 5.6.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Gabrovec, Pravna praksa, 22/2014Slovensko pravo ne pozna posebnega kaznivega dejanja, ki bi se nanašalo na prepoved finančne pomoči, zagotovljene s strani družbe drugemu pri pridobivanju njenih delnic. Pravzaprav nobena določba Kazenskega zakonika (KZ-1) v svojem besednem zapisu ne vsebuje izraza "lastne delnice". Zato je treba prepovedano finančno pomoč iz prvega odstavka 248. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) podrediti znakom kaznivega dejanja, vsebovanim v določbi KZ-1, ki kot kaznivo dejanje določa širši spekter prepovedanih ravnanj. Tako kaznivo dejanje je zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄22

Kazenska in odškodninska odgovornost - oškodovanec v kazenskem postopku - premoženjskopravni zahtevek

Avtor ni naveden, 7.6.2012

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2012Vprašanja odškodninske odgovornosti ni mogoče enačiti z vprašanjem kazenske odgovornosti in povezano s tem se tudi drugače presoja vzročna zveza med ravnanjem storilca in nastalo prepovedano posledico po pravilih kazenskega prava in spet drugače po pravilih odškodninskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄22

Alternativni način izvršitve globe

Avtor ni naveden, 9.6.2011

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2011Sedmi odstavek 19. člena Zakona o prekrških ni v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄22

Vinjete, in ne kazenske točke

Andreja Tratnik, 9.6.2011

Prekrški

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 22/2011V času, ko se nam obeta začetek veljavnosti novih cestnoprometnih predpisov, je bil seminar o varnosti cestnega prometa, ki je v četrtek, 2. junija 2011, potekal na PF Univerze v Ljubljani, nedvomno aktualen. Na njem so referenti predstavili glavne poudarke dvoletnega raziskovalnega projekta na to temo, ki ga je vodil dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄22

Predlog ZKP-K

Irena Vovk, 9.6.2011

Kazenski postopek

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2011Poglavitni novosti predloga novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), ki jo je 2. junija na seji sprejela Vlada, sta uvedba nove vmesne faze kazenskega postopka, in sicer po pravnomočnosti obtožnice in pred razpisom glavne obravnave - t. i. predobravnavni narok, in uvedba sporazuma o priznanju krivde.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄22

Varnostni ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj - razlaga 376. člena KZ-1

Avtor ni naveden, 3.6.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2010Po uveljavitvi Zakona o duševnem zdravju še ni bil sprejet zakon, ki bi urejal ukrepe obveznega psihiatričnega zdravljenja neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj. Za izrekanje varnostnih ukrepov neprištevnim in bistveno zmanjšano prištevnim storilcem kaznivih dejanj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄22

Kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja v praksi

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, 3.6.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 22/2010Kdor je zadnje čase vsaj površno spremljal tiskane in elektronske medije, je gotovo zasledil prispevke o tem, da so delavci različnih družb šele po uvedenem stečajnem postopku ugotovili, da jim delodajalec že več let ni plačeval prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, če...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄22

Mednarodno kazensko pravo v KZ-1 (1.) - Genocid

dr. Damjan Korošec, 4.6.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Damjan Korošec, dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 22/2009Potem ko pojem genocid prvič v obtožnici in s tem po podatkih, ki so na voljo, prvič v pravnem dokumentu uporabi tožilec Mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu in ga v nekaj sodbah takoj po drugi svetovni vojni uporabi Vrhovno sodišče Poljske, najde genocid pot v prvi klasičen mednarodnopravni d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄22

Za parcialne spremembe

Simona Toplak, 5.6.2008

Kazenski postopek

Simona Toplak, Simona Toplak, Pravna praksa, 22/2008"Osnutek novega Zakona o kazenskem postopku posega v njegovo tradicionalno strukturo z namenom, da postane ta v večji meri akuzatoren oz. adversaren ter zato hitrejši in učinkovitejši," je na majskem srečanju Pravniškega društva v Mariboru pojasnil profesor na PF Univerze v Mariboru, sicer pa tudi s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄22

Izgon tujca iz države

Nataša Skubic, 7.6.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 22/2007Za začetek na kratko obnovimo nekaj temeljnih značilnosti kazenskopravnega instituta izgona tujca iz države. Gre za eno izmed štirih vrst kazni, ki se lahko izrečejo kazensko odgovornim storilcem kaznivih dejanj. Izreči se sme samo kot stranska kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodb...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄22

Kritična točka kazenskega postopka

Janko Marinko, 7.6.2007

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 22/2007univ. dipl. pravnik, višji sodnik, dodeljen na Vrhovno sodišče RS Slovenski kazenski postopek je že vse od sprejema novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v letu 1994 predmet kritik in pobud za temeljito prenovo. Posamezni ustavnopravni in zakonodajni posegi so že precej spremenili fizionomi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄22

Trpki nauki zadeve Outreau?

Janko Marinko, 15.6.2006

Sodišča, Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 22/2006Izkušnje francoskega in nemškega sodstva nam kažejo, da se sodstvo povsod spoprijema z vprašanji, ki zadevajo prav bistvo sojenja – kako zagotoviti pravilnost odločitve v konkretni zadevi. Ta vprašanja se vedno vpisujejo v širši kontekst, kjer posega politika, ki pa zelo slabo zaznava prav te, bistv...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 22

Leto objave

2020(6) 2018(3) 2017(1) 2015(2)
2014(2) 2012(1) 2011(3) 2010(2)
2009(1) 2008(1) 2007(2) 2006(2)
2004(2) 2002(1) 1998(1) 1997(2)
1991(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

ABCĆČDĐEF G HIJK L M N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov