O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 34)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Zadržanje pravnomočne kazni zapora v Kanadi

Maša Setnikar, 20.9.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 35/2018Raziskava, ki sem jo uvodno predstavila v prejšnji številki PP, se osredotoča na primerjalnopravno ureditev zadržanja kazni zapora po pravnomočni kazenski obsodbi. V raziskavo smo poleg Slovenije vključili več držav, med njimi tudi Zvezno republiko Nemčijo, Združene države Amerike in Kanado. Tokrat bom predstavila ureditev v Kanadi in pojasnila metodologijo, ki jo je raziskava uporabila za pridobitev statističnih podatkov o zadržanju v tej državi, ter rezultate in sklepe, ki izhajajo iz zbranih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Sporno delo drugostopenjskih sodišč

Zvjezdan Radonjič, 20.9.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 35/2018Visoko cenjeni pravni strokovnjak dr. Marko Novak se v kolumni na portalu IUS-INFO sprašuje: "Kaj nas bo doletelo tokrat v pravosodnem resorju na področju sodstva?" Med drugim ocenjuje: "Glede ostalih izhodišč koalicijske pogodbe se preprečevanje razveljavljanja nižjih sodb s strani višjih instanc vleče že kot jara kača. Ideja je seveda na mestu, probleme imamo predvsem pri implementaciji, ko se v zakonodaji še dovoljena niša za razveljavitev v praksi zopet odpre na stežaj. Verjetno je vendarle končna zakonodajna rešitev točka 0."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1

Primož Križnar, 20.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 35/2018Dne 15. maja 2012 je v veljavo stopila novela KZ-1B, ki je bistveno spremenila 297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Upoštevajoč Okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi (Okvirni sklep), je zakonodajalec prepovedal tudi spodbujanje sovraštva, in ne le nasilja, v prid širši definiciji tega kaznivega dejanja z generalno klavzulo razširil navezne osebne okoliščine in določil, da so s kazenskopravno inkriminacijo varovane tako skupine kot tudi njeni člani, nato pa je besedilo drugega odstavka 1. člena Okvirnega sklepa v bit kaznivega dejanja prelil dobesedno, saj je določil, da se smejo kot kazniva obravnavati samo tista dejanja, ki so bodisi izvršena na način, ki lahko moti javni red in mir, bodisi so to grožnje, zmerjanje ali žaljenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Ukrepi v kazenskem postopku proti guvernerju nacionalne centralne banke članice Evrosistema

dr. Jorg Sladič, 20.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 35/2018Predsednik Sodišča EU je 20. julija 2018 sprejel pomemben sklep, s katerim je v veliki večini zavrnil predlog Evropske centralne banke (ECB) za izdajo začasne odredbe, s katero naj se latvijskim organom kazenskega postopka prepreči preiskovanje predsednika nacionalne centralne banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Listine in korespondenca institucij EU v kazenskih postopkih

dr. Jorg Sladič, 8.9.2016

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 35/2016Pred kratkim smo v slovenskih medijih zasledili potrjene in nepotrjene informacije ter zanimiva ugibanja o (pred)kazenskih postopkih v Banki Slovenije, ki naj bi zajemali tudi zaseg listin Evropske centralne banke. Objavljeni so bili tudi dopisi ECB, v katerih naj bi ta opozarjala na spornost takega ravnanja. Tudi v mednarodnem pravu vprašanja (pred)kazenskih postopkov, ko pride do vprašanja imunitet tujih držav in mednarodnih organizacij, niso najbolj pogosta. Poudariti je treba, da tu ne gre za imuniteto diplomata (ratione personae).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev

Primož Baucon, 8.9.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 35/2016Eden izmed temeljev za izgradnjo pravne države in uveljavitev načela vladavine prava je zakonito, pravilno, kakovostno, učinkovito in pravočasno delovanje javne uprave (državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil) oziroma javnega sektorja, ki onemogoča zlorabe s strani tam zaposlenih oziroma nosilcev ustreznih pooblastil, kar omogoča državljanom oziroma drugim osebam učinkovito uveljavljanje njihovih pravic in varstvo njihovih svoboščin. Zagotovitev tega je tudi ratio legis kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev iz 26. poglavja Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike). Ta prispevek obravnava pojem, značilnosti, delitev in temeljne elemente teh kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Maščevalna pornografija

Luka Vlačić, 10.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Luka Vlačić, Pravna praksa, 35/2015Izraz maščevalna pornografija (angl. revenge porn) poenostavljeno pomeni objavo oziroma razširjanje slik ali videov s spolno vsebino brez soglasja prikazanih posameznikov. Najpogosteje so žrtve maščevalne pornografije nekdanje žene ali partnerke, podobe katerih po razpadu zveze na internetu objavijo nekdanji partnerji. Vse več držav se zaveda, da veljavna zakonodaja za boj proti maščevalni pornografiji in za zaščito žrtev ni ustrezna. Tako bi tudi Slovenija morala sprejeti nove pravne in druge sistemske ukrepe na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Evropski nalog za prijetje in predajo - kritična presoja zakonitosti ravnanja sodišča in Policije

mag. Tine Jurič, 11.9.2014

Kazenski postopek

mag. Tine Jurič, Pravna praksa, 35/2014Pri prebiranju strokovne literature, ki se nanaša na Evropski nalog za prijetje in predajo, sem ugotovil, da jo je kar nekaj, ki opisuje predvsem ravnanje sodišča, potem ko je oseba, zoper katero je bil nalog razpisan, že v priporu. Zelo malo ali skoraj nič pa ni napisanega o tem, kako poteka postopek od prijetja take osebe do njene predaje sodišču. Ker je Policija tista, ki največkrat prime tako osebo, želim s tem člankom na osnovi resničnega primera ponazoriti, kaj se dejansko dogaja. V praksi se namreč zlorablja institut pridržanja po Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1), saj Policija v nekaterih primerih osebo pridrži za dalj časa, kot bi bilo potrebno. Razlogi, zakaj do tega prihaja, so predvsem na strani nekaterih preiskovalnih sodnikov. V danem primeru na primer ni bilo mogoče zagotoviti sodno zapriseženega tolmača.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Spremembe v zvezi z izterjavo preživninskih terjatev po noveli ZIZ-J

mag. Anja Drev, 11.9.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

mag. Anja Drev, Pravna praksa, 35/2014V članku Prisilna izterjava preživninskih terjatev - odprti problemi v teoriji in praksi sem podrobno predstavila problematiko izvršbe za izterjavo preživninskih terjatev. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) tudi na tem področju prinaša pomembne novosti, ki terjajo vnovično obravnavo že izpostavljene problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Pravica do ustne obravnave v postopku na podlagi zahteve za sodno varstvo

Karin Merc, 12.9.2013

Prekrški

Karin Merc, Pravna praksa, 35/2013Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je od leta 2011 sprejelo pet odločb v postopkih proti Republiki Sloveniji, s katerimi je postavilo merila za izvedbo ustne obravnave v prekrškovnem postopku na podlagi vložene zahteve za sodno varstvo. Gre za zadeve Suhadolc, Flisar, Berdajs, Marguč in Milenovič. Odločbe so bile v Pravni praksi že predstavljene in so strokovni javnosti poznane. Kljub temu ustna obravnava v postopku z zahtevo za sodno varstvo (tako na ravni zakonske ureditve kot tudi sodne prakse) še ni dobila vloge, ki bi ji po presoji ESČP morala pripadati. V prispevku bom skušala pojasniti, zakaj ustne obravnave ne kaže razumeti kot fakultativnega načina preverjanja ugotovitev prekrškovnega organa, temveč kot temeljno pravico obdolženca, ki jo je dopustno izključiti le izjemoma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Kazniva dejanja zoper gospodarstvo po noveli KZ-1B (1. del)

dr. Liljana Selinšek, 13.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 35/2012Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B) je precej prevetril temeljni predpis kazenskega materialnega prava. Novela večinoma (razmeroma pozno, pa vendarle) odpravlja nekatere pomanjkljivosti in neustrezne oziroma nedomišljene koncepte, ki jih je tako v splošnem kot tudi v posebnem delu uvedel KZ-1, pri čemer se v enem delu ureditev smiselno oziroma v bistvenih delih vrača v stanje, kakršno je veljalo pred uveljavitvijo KZ-1, v enem delu pa se uvajajo novi koncepti in skuša slediti razvoju kazenskopravne znanosti, pa tudi potrebam prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - uporaba milejšega zakona

Avtor ni naveden, 13.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2012Sodba I Ips 38560/2010-130, 7. junij 2012 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 38560/2010) KZ - drugi odstavek (po spremembi KZ-A) in tretji odstavek (po spremembi KZ-A) 311. člena ZKP - 1. točka 372. člena Za presojo, kateri zakon je milejši, je treba primerjati zakonske znake pri obe
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄35

Roki, določeni v urah - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora

Avtor ni naveden, 9.9.2010

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄35

Sklep o odreditvi pripora - pristojnosti zunajobravnavnega senata ob reševanju pritožbe

Avtor ni naveden, 9.9.2010

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄35

(Kazenski) zakoni s časovno omejeno veljavnostjo

Sabina Zgaga, 9.9.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Sabina Zgaga, Pravna praksa, 35/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄35

Odprava pripora po izročitvi obtožnice sodišču

Brina Felc, 10.9.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Brina Felc, Pravna praksa, 35/2009Pripor kot najtežji od ukrepov zoper ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, s katerimi se želi zagotoviti neoviran potek kazenskega postopka in varnost drugih, se lahko med preiskavo odredi le na predlog državnega tožilca. Pripor s sklepom odredi preiskovalni sodnik, vendar, kot ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄35

Izvajanje dokazov v korist obdolženca - navzočnost pri preiskovalnih dejanjih

Avtor ni naveden, 10.9.2009

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2009Poznejša seznanitev obdolženca z zapisnikom o izpovedbi ne more nadomestiti pravice do zaslišanja obremenilne priče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄35

Izvrševanje kazni zapora

Avtor ni naveden, 10.9.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2009Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni mora temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi z njegovim dejanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄35

Sodstvo s prenatrpanostjo zaporov nima nič

Janko Marinko, 10.9.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Janko Marinko, Pravna praksa, 35/2009Dr. Dragan Petrovec v uvodniku Zapor - poraz (PP, št. 34/2009, str. 3) navaja dve trditvi, za kateri menim, da sta sporni in ki, če bi obveljali, lahko vodita v napačne odločitve, na primer glede temeljnih načel kriminalitetne politike. Prva je že stara: "Š...Ć število zapornikov Šse jeĆ v zadnjih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄35

Nekaj kazenskopravnih vidikov davčnega vrtiljaka

mag. Andrej Ferlinc, 11.9.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 35/2008Ob ugotovitvi, da je davčni vrtiljak po splošnem prepričanju ena najpogostejših oblik davčnih goljufij, zlasti v poslovnem prometu med državami članicami EU, je treba preučiti, katere so oblike ravnanja, ki hkrati ustrezajo kaznivemu dejanju zatajitve finančnih obveznosti. Po novem Kazenskem zakoniku (KZ-1) je zakonodajalec to kaznivo dejanje vnovič preimenoval v kaznivo dejanje davčne zatajitve (249. člen). Pomembno je, da je KZ-1 konkretiziral izvršitveno obliko kaznivega ravnanja, ki ga predstavlja dajanje lažnih podatkov z namenom, da bi si storilec pridobil v celoti ali deloma vrnjen vplačani davek, saj je v zvezi z davkom na dodano vrednost (DDV) prav vračilo davka v zvezi s pravico do odbitka vstopnega davka vredno posebne pozornosti, neupravičeni zahtevki za vrnitev pa ena izmed značilnosti davčnih vrtiljakov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄35

Razmerje med ogledom kraja kaznivega dejanja in hišno preiskavo

Boštjan Polegek, 11.9.2008

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Boštjan Polegek, Pravna praksa, 35/2008Kadar se ogled kraja kaznivega dejanja opravlja v prostorih, v katere neupravičen vstop pomeni poseg v ustavno varovano pravico do zasebnosti, se lahko pri poznejšem sodnem presojanju zbranih dokazov in posrednem nadzoru ravnanja državnih organov v predkazenskem postopku postavi vprašanje razlikovan...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄35

Dokazna sredstva - uradni zaznamki, posredne izjave

Avtor ni naveden, 13.9.2007

Kazenski postopek

, Pravna praksa, 35/2007Sodba I Ips 440/2006 z dne 5. aprila 2007 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Kp 341/2006) ZKP - prvi odstavek 18. člena Dokazna sredstva - uradni zaznamki, posredne izjave Posredne izjave slišano-povedano (hear-say), ki so v pravnem sistemu common law v splošnem prepovedane, obstajajo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄35

Prve odškodnine žrtvam kaznivih dejanj

Hinko Jenull, 13.9.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 35/2007univ. dipl. pravnik, vrhovni državni tožilec, član Komisije za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj Konec oktobra bosta minili dve leti od sprejema Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD).[O]1 Zaradi števila zadev, ki jih je po začetku uporabe zakona (1. januar 2006) obravnavala komisij...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄35

Prekrškovno pravo in prekrškovna politika sta ogledalo pravne kulture in identitete

mag. Andraž Teršek, 14.9.2006

Prekrški, Pravoznanstvo

mag. Andraž Teršek, Pravna praksa, 35/2006Prispevek je za objavo deloma prirejen referat, ki ga je imel avtor na prvih dnevih prekrškovnega prava v Portorožu, 27. 5. 2006. Prekrškovno pravo je najpomembnejši del razmerja med posameznikom na eni strani in državo, pravom ter institucionalizirano represijo na drugi. Pomembnost stvari, s kat...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄35

Zahteva za varstvo zakonitosti v postopku zaradi prekrška

Hinko Jenull, 14.9.2006

Kazenski postopek, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 35/2006V kazenskem postopku so izredna pravna sredstva pomembno procesno orožje v rokah obdolženca in njegovega zagovornika. Omogočajo preizkus, spremembo in razveljavitev pravnomočnih sodnih odločb zaradi odprave zatrjevanih nezakonitosti in nepravilnosti. Dovoljena so na različnih podlagah in v zelo »šir...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 35

Leto objave

2018(4) 2016(2) 2015(1) 2014(2)
2013(1) 2012(2) 2010(3) 2009(4)
2008(2) 2007(2) 2006(3) 2003(3)
2002(1) 1999(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

AB CĆČD ĐEF GHIJ K L M N O P QR S ŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov