O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 73
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1803)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Število izrečenih kazenskih sankcij

Avtor ni naveden, 26.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2020Delež pogojnih obsodb v zadnjih letih pada, vendar so še vedno v veliki večini
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Stranpoti dokazovanja nekaznovanosti v postopkih javnega naročanja

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 26.3.2020

PRORAČUN, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 12/2020Vsi naročniki na splošnem področju morajo v razpisno dokumentacijo kot obvezni razlog za izključitev ponudnika vključiti tudi pogoj nekaznovanosti, ki velja tako za gospodarski subjekt kot tudi za osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, in za osebe, ki imajo pri gospodarskem subjektu pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Prodor evropskega tožilca v Zakon o kazenskem postopku

mag. Jasmina A. Tabaković, 26.3.2020

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 12/2020Če smo v obdobju zadnjih dvajsetih let razpravljali ter pisali predloge in pripombe k novelam Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je v letu 2020 prišel trenutek, ki bo spremenil sistem preiskave storilcev kaznivih dejanj. Premika perspektive (še) ne bo prinesel nov model kazenskega postopka (kot nekoč predviden s predlogom ZKP-1), ampak nadnacionalni organ, Evropsko javno tožilstvo (EJT), h kateremu je z namenom medsebojnega okrepljenega sodelovanja v boju proti kaznivim dejanjem na škodo finančnih interesov Unije pristopila tudi Slovenija. Od uveljavitve zadnje novele ZKP-N je minilo šele nekaj mesecev, vendar morajo države članice do začetka delovanja EJT, ki se predvideva konec leta, omogočiti delovanje evropskega tožilca, ki bo na nacionalnih tleh pristojen za preiskave, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z Direktivo (EU) 2017/1371 ter kaznivih dejanj, ki so z njimi neločljivo povezana. Uredba o EJT odpira vprašanja najprimernejše vključitve EJT v tradicije nacionalnih sistemov držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

O spremenjeni praksi pri kaznivem dejanju poslovne goljufije

mag. Aleksander Karakaš, 12.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 10/2020Poslovna goljufija je bila v Kazenskem zakoniku RS določena kot kaznivo dejanje šele z novelo KZ-A z dne 8. aprila 1999. Glede na pogojno imenovano navadno goljufijo iz poglavja kaznivih dejanj zoper premoženje je bila poslovna goljufija kot njena posebna ali bolj specialna oblika uvrščena v poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kjer se je pridružila nekaterim drugim oblikam preslepitvenih ravnanj, kot so denimo preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, davčna zatajitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Problematičnost iskanja materialne resnice iz 17. člena ZKP

Zvjezdan Radonjić, 5.3.2020

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 8-9/2020Ustava Republike Slovenije opredeljuje pravico do nepristranskega sojenja, ki je univerzalna in sodi med temeljne človekove pravice. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektiven kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom o njegovi nepristranskosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Vzročna zveza z vidika krivde

mag. Andrej Ferlinc, 5.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8-9/2020Na prvi pogled je naslov provokativen, saj so bila v pravu pogosta stališča, da vprašanj vzročne zveze ni mogoče povezovati s krivdo. Problematika vzročne zveze je zato tudi v konkretnih zadevah vselej videti le kot dejansko, in ne kot pravno vprašanje. Temeljno izhodišče je v trditvi, da moramo v kazenskem pravu vzročno zvezo pojmovati predvsem kot objektivno zvezo med storitvami ali opustitvami storilca kaznivega dejanja in nastalo posledico. Toda po drugi strani različni avtorji opozarjajo, da je problem vzročnosti sporen tako v filozofiji, naravoslovju kot tudi v družboslovju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Okoljski kriminal: ga ni ali ga samo ne zaznamo?

dr. Breda Mulec, 20.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo okolja

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 7/2020Ko so v Državnem zboru RS preiskovali pranje denarja v Novi LB in Novi KBM, je v javnosti odmeval stavek mafijskega skesanca Maurizia Prestierija, ki naj bi leta 2011 Slovenijo označil kot "raj za mafijo". Raj celo za italijansko mafijo, ki naj je v Sloveniji ne bi vezala stroga italijanska protimafijska pravila. Tega pa ni izrekel samo mafijski skesanec, temveč tudi skupina tujih strokovnjakov, ki je za Slovenijo pripravljala Ocenjevalno poročilo osmega kroga medsebojnih ocenjevanj z naslovom "Praktično izvajanje in delovanje evropskih politik za preprečevanje in zatiranje okoljske kriminalitete" - poročilo za Slovenijo (v nadaljevanju: Ocenjevalno poročilo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) z uvodnimi pojasnili

Lora Briški, 13.2.2020

Kultura in umetnost, Kazenski postopek

Lora Briški, Pravna praksa, 6/2020Zadnja novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP) - ZKP-N je v primerjavi s prvim predlogom ZKP-N manj posegla v strukturo kazenskega postopka. To pa nikakor ne pomeni, da bi jo morali podcenjevati, opozorijo uvodna pojasnila k noveli ZKP-N, ki sta jih napisala dr. Petra Plesec in dr. Primož Gorkič. Delo, ki združuje prečiščeno besedilo in uvodna pojasnila, je leta 2019 izdala založba Uradni list RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Odgovornost pravne osebe za kazniva dejanja

Avtor ni naveden, 6.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2020V 3. točki 4. člena ZOPOKD delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni posebej opisano. Razlagati jo je mogoče le v povezavi s 1., 2. in 4. točko, da mora biti podan (nek) prispevek pravne osebe (vodstvenih ali nadzornih organov), saj če gre le za pridobitev protipravne premoženjske koristi to lahko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe. Na podlagi ravnanja storilca v imenu in na račun pravne osebe lahko pravni osebi pripišemo prispevek k kaznivemu dejanju oziroma subjektivizacijo odgovornosti pravne osebe, pri čemer pa ugotovitev o prispevku vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe k pridobitvi protipravne premoženjske koristi, ne more izostati. Obstajati mora vsebinska povezava med prispevkom pravne osebe in storilčevim kaznivim dejanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Pogovor s pravosodno ministrico Andrejo Katič

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Portal Pod črto že vrsto let poroča o problemu dolgotrajnih in neučinkovitih kazenskih postopkov v primerih sumov gospodarskega kriminala in korupcije. Ti postopki se praviloma vlečejo tudi več kot deset let. Osumljeni so obenem na koncu pogosto oproščeni zaradi zastaranja postopka ali postopkovnih napak. O tej problematiki smo se pogovarjali s pravosodno ministrico Andrejo Katič. Kot članica stranke Socialnih demokratov je ministrstvo prevzela ob nastopu vlade Marjana Šarca septembra 2018. Intervju smo opravili sredi novembra 2019. Več tednov pred intervjujem smo ministrici poslali seznam tematik, o katerih se želimo pogovarjati. Zanimalo nas je, katere reforme kazenskega postopka so po mnenju ministrice potrebne, kakšna je vloga ministrstva pri vpeljavi reform in kakšne spremembe na bolje pripravlja na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Da, zakonsko definicijo posilstva je treba spremeniti!

Andreja Katič, 6.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Katič, Pravna praksa, 5/2020Vprašanje spolnosti in spolne nedotakljivosti je v slovenski družbi še vedno tabu. Odsev dejstva, da gre za vprašanje, ki je bilo dolga leta odrinjeno na stran, je tudi kazenskopravna ureditev posilstva, ki je konceptualno nespremenjena že dolga leta. Model prisile je tako ali drugače v slovenski sodni praksi prisoten že vsaj od leta 1930, razen manjših sprememb pa je definicija kaznivega dejanja posilstva v svojem bistvu nespremenjena že od kazenskega zakonika iz leta 1977.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Komentar pogovora z ministrico

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazenski postopek

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Z ministrico smo se pogovarjali o dolgotrajnih kazenskih postopkih v primerih gospodarskega kriminala in korupcije. Odgovori postavljajo pod vprašaj njeno sposobnost opravljanja dela ministrice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Oškodovančev vpliv na odločitev kazenskega sodišča v slovenskem in nemškem kazenskem postopku

Lora Briški, 6.2.2020

Kazenski postopek

Lora Briški, Pravna praksa, 5/2020Položaj žrtev kaznivih dejanj se v evropskih državah v zadnjih desetletjih pomembno krepi. Ta premik v kazenskem postopku pomeni, da oškodovanec (žrtev v kontekstu kazenskega postopka) ni več nesrečni posameznik, čigar potrebe v celoti zajame in posrka javni interes, v imenu katerega poteka kazenski pregon. Poleg njegove informiranosti in zaščite pravni red ureja tudi njegovo sodelovanje v kazenskem postopku. Ko je o procesnih pravicah oškodovanca, natančneje njegovi pravici do pritožbe zoper sodbo, odločalo slovensko ustavno sodišče, je pravni položaj oškodovanca v slovenskem pravnem sistemu primerjalo s položajem oškodovanca kot stranskega tožilca v nemški ureditvi (nem. Nebenkläger).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

12. konferenca kazenskega prava in kriminologije

Gaja Ana Pavliha, 30.1.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 4/2020Dne 3. in 4. decembra 2019 je v Portorožu potekala 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije, ki jo je otvorila Alenka Zalar, direktorica GV Založbe (LEXPERA d.o.o.). Predavatelji so zbranim predstavili širok spekter aktualnih vprašanj iz prakse in teorije kazenskega prava. Konferenca je potekala v petih sekcijah z dodatno posebno temo. Posamezne sekcije so vodili dr. Miha Šepec, dr. Mojca M. Plesničar, dr. Aleš Završnik, mag. Luka Vavken, dr. Anže Erbežnik in dr. Vid Jakulin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Pravica do informacij o pravnomočnih kazenskih odločbah

Klemen Šuligoj, 23.1.2020

Kazenski postopek, JAVNO OBVEŠČANJE

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 3/2020Vodenje kazenskih postopkov in odločanje v njih je nemalokrat pod drobnogledom javnosti, še zlasti v primerih, ko je v vlogi obdolženca znana ali vplivna oseba ali ko gre za sojenje za posebej zavržno kaznivo dejanje. V takih primerih obstaja tudi interes po seznanitvi s podrobnostmi primera, izkazan v obliki želje po dostopu do dokumentacije v spisu. V tem prispevku obravnavam vprašanja v zvezi s pravico dostopa do pravnomočne kazenske odločbe in okoliščinami, ki uveljavljanje te pravice omejujejo oz. onemogočajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Tajno sojenje v kazenskem postopku ni nujno v nasprotju z EKČP

Zoran Skubic, 23.1.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Javnost sojenja, sploh pa v kazenskih postopkih, je nedvomno ena od temeljnih civilizacijskih pridobitev, in kot taka je zapisana tudi v 24. členu Ustave, a z dostavkom, da izjeme od tega načela določa zakon. Tudi prvi odstavek 6. člena (Evropske) Konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) dopušča določene izjeme od načelne zapovedi javnosti sojenja, in sicer v primerih, ko "je to v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Dokler lahko kriminalci več zaslužijo, kot izgubijo

dr. Sandra Damijan, 23.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

dr. Sandra Damijan, Pravna praksa, 3/2020Številne finančne transakcije, menjave deležev v podjetjih, nakup in financiranje zemljišč, prenakazila večmilijonskih zneskov na račune v davčnih oazah, nezakonita premoženjska korist in konflikti interesov so bila nekatera izmed dejanj nekdanjih vodilnih bankirjev v finančni skupini banke Hypo. Po dolgotrajnem in zapletenem sodnem postopku smo pred nekaj dnevi končno dobili obsodilno sodbo zaradi zlorabe položaja in pranja denarja, na podlagi katere bodo štirje bankirji dobili zaporno kazen, plačali nekaj deset tisoč evrov denarne kazni, vrnili pa naj bi tudi več milijonov evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Preiskave in obtožnice zoper bankirje

Urša Ravnikar Šurk, 23.1.2020

Kazenski postopek, Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2020Med prioritetami specializiranega državnega tožilstva (SDT) je pregon domnevnih zlorab v bančništvu, kjer gre najpogosteje za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Pri bančni kriminaliteti SDT obravnava 72 zadev, večina pa jih je že v sodnih postopkih. Med drugim so bile vložene zahteve za preiskavo in obtožni akti zoper nekatere člane uprav in nadzornih svetov največjih bank v Sloveniji. Državni tožilci, ki obravnavajo te zadeve, bodo razbremenjeni dela na drugih pravnih področjih in bodo dobili strokovno pomoč. Vrhovno državno tožilstvo (VDT) je označilo zadeve za zahtevne, saj je bilo zaslišano veliko prič in sodnih izvedencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Vročanje odločb o storjenem prekršku domnevnemu kršitelju v drugi državi članici

Zoran Skubic, 23.1.2020

Prekrški

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Prekrški so hočeš nočeš področje prava, s katerim se v vsakdanjem življenju daleč najbolj pogosto srečamo, pa naj bo to doma ali pa v tujini, sploh pa na cestah. Na to nesporno dejstvo seveda ni neobčutljivo niti pravo EU, vsaj odkar se je z Okvirnim sklepom 2005/214/PNZ (OS) področje uporabe načela vzajemnega priznavanja razširilo tudi na globe in denarne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Je treba spremeniti zakonsko definicijo posilstva?

Igor Vuksanović, 16.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 1-2/2020Že več kot leto dni lahko spremljamo pozive k spremembi zakonske definicije posilstva. O njih mediji redno poročajo. V ospredju pozivov so skrajno leve politične stranke in nekatere nevladne organizacije. Videti je, da je njihov cilj uvedba neke oblike t. i. modela privolitve, "po katerem je kazniv vsak spolni odnos brez privolitve druge strani".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Delna legalizacija aktivne evtanazije v Italiji

Tim Horvat, 16.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tim Horvat, Pravna praksa, 1-2/2020Septembra 2019 je italijansko ustavno sodišče izdalo dolgo pričakovano odločbo, s katero je določilo način izvršitve sklepa št. 207 iz decembra 2018, ki ga zakonodajalec ni uresničil v določenem roku. Z omenjenim sklepom je namreč ugotovilo protiustavnost 580. člena kazenskega zakonika, ki prepoveduje pomoč pri samomoru, če prihaja v nasprotje s pravico do dostojanstva bolnikov v določenih situacijah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Odsotnost roka za pravnomočno končanje postopka nove razsoje

Avtor ni naveden, 19.12.2019

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2019Načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave posamezniku zagotavlja, da ima država na razpolago omejen čas, v katerem lahko zaradi očitka storjenega prekrška posega v njegove pravice. Rok mora jasno in določno opredeliti zakon. Ker Zakon o prekrških ne določa roka, ki bi trajanje postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne odločbe o prekršku časovno omejil, je v neskladju z 2. členom Ustave. Sodišče je odstopilo od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča glede teka roka za absolutno zastaranje po razveljavitvi pravnomočne sodbe in odstopa ni obrazložilo, s čimer je samovoljno odstopilo od ustaljene sodne prakse, ki krši pravico iz 22. člena Ustave. Ker si pritožnik kljub ugotovljeni kršitvi pravice iz 22. člena Ustave ne bi mogel izboljšati pravnega položaja, Ustavno sodišče izpodbijane sodbe ni razveljavilo, temveč se je omejilo na ugotovitev kršitve pravice v obrazložitvi svoje odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Ni enotnosti o ukinitvi zastaralnih rokov za spolne delikte

Urša Ravnikar Šurk, 19.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 49-50/2019V razpravi o spremembah Kazenskega zakonika je v Državnem zboru prihajalo do razhajanj glede ukinitve zastaralnih rokov za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so jo predlagali poslanci NSi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Zavest o protipravnosti in pravna zmota

Jure Jakšić, 12.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jure Jakšić, Pravna praksa, 48/2019Zavest o protipravnosti je eden izmed konstitutivnih elementov krivde. Če storilec nima zavesti o protipravnosti svojega ravnanja, je v pravni zmoti. Če je pravna zmota neizogibna, je krivda izključena. Četudi je v slovenski in tuji kazenskopravni teoriji najti nekaj del, ki problematiko obravnavajo, je namen tega prispevka narediti sintezo obstoječe teorije ter končni rezultat povezati z javno dostopno slovensko sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Sodnik kot korektor tožilčevih postopkovnih napak?

Zvjezdan Radonjić, 12.12.2019

Kazenski postopek, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 48/2019Zagotovitev poštenega sojenja v kazenskih postopkih predstavlja dolžnost sodišč, izhajajočo iz temeljne listine Združenih narodov - Splošne deklaracije človekovih pravic, ki je v tesni povezavi z domnevo nedolžnosti. Premoč organiziranega državnega aparata nad posameznikom, ki postane predmet njenega interesa, je nesorazmerna; brez udejanjenja zgornjih zagotovil bi bila pravna država a priori ogrožena. Zagotoviti najvišji možni obseg pravnega varstva osebi, ki se znajde pod očitkom, zaradi katerega lahko izgubi prostost, predstavlja civilizacijsko zavezo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 73 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(29) 48(24) 47(22) 46(33)
45(18) 45-46(7) 44(29) 44-45(3)
43(23) 43-44(4) 42(8) 42-43(5)
41(6) 41-42(23) 40(2) 40-41(9)
39(11) 39-40(16) 38(28) 38-39(6)
37(27) 36(34) 36-37(14) 35(34)
35-36(1) 34(38) 34-35(1) 33(29)
33-34(6) 32(15) 32-33(2) 31(6)
31-32(29) 30(8) 30-31(17) 29(4)
29-30(20) 28(31) 28-29(8) 27(32)
27-28(5) 26(34) 26-27(3) 25(23)
25-26(1) 24(25) 24-25(32) 23(35)
Več...

Leto objave

2020(21) 2019(82) 2018(78) 2017(61)
2016(46) 2015(70) 2014(60) 2013(53)
2012(65) 2011(90) 2010(82) 2009(86)
2008(112) 2007(107) 2006(121) 2005(77)
2004(70) 2003(77) 2002(54) 2001(38)
2000(31) 1999(45) 1998(37) 1997(51)
1996(50) 1995(36) 1994(22) 1993(23)
1992(21) 1991(37)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov