O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 74
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1828)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Stvarna pristojnost Evropskega javnega tožilstva

mag. Tanja Frank Eler, 18.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 24-25/2020Razmejitev med kaznivimi dejanji, za katera bo pristojno na novoustanovljeno Evropsko javno tožilstvo (v nadaljevanju: EJT), in tistimi, za katera bodo pristojnost ohranili nacionalni organi, je bila eno od ključnih vprašanj pri sprejemanju Uredbe o ustanovitvi EJT (v nadaljevanju: Uredba). Pokazalo se je, da so se države le stežka pripravljene odpovedati delu svoje suverenosti na področju kazenskega prava v korist novega urada. Ko je postalo jasno, da je soglasje držav članic za sprejem Uredbe nedosegljivo, je kot edini način izvedbe projekta preostal mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki je zainteresiranim državam omogočil dogovor o ustanovitvi EJT.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Pravica do poštenega sojenja v adversarnem kazenskem postopku

Alenka Antloga, 18.6.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 24-25/2020Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sedmih zadevah in v primeru osmih pritožnikov odločil, da obdolženci niso bili deležni poštenega sojenja, ker državno odvetništvo ni posredovalo vseh svojih stališč obrambi in/ali ker so bile seje pritožbenega sodišča izvedene v njihovi odsotnosti. Posledično je bil kršen 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Žensko nasilje

dr. Luigi Varanelli, 11.6.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 23/2020Nihče verjetno ne bi oporekal, da nasilje nima spola. Ne gre za to, da je v našem jeziku ta beseda srednjega spola; gre za to, da partnersko nasilje izvajajo tako moški kot tudi ženske. Res pa je, da sta obliki nasilja, ki ga običajno v partnerskem odnosu izvajata moški ali ženska, precej različni. Moško nasilje je kot nevihta, ki te sredi prostranega polja preseneti v soparnem poletnem popoldnevu. Njegova moč, njegova sila, njegov hitri izbruh okamenijo tudi najbolj hrabrega človeka. Gre predvsem za fizično nasilje, za jezo in ljubosumje, ki prevzamejo zakompleksanega in zafrustriranega moškega in ki se izvaja predvsem s fizičnim podjarmljenjem nasprotnega spola. Žensko nasilje pa je drugačno: bolj subtilno, psihološko, postopno, plazeče, kalkulirano, hladno, spočetka celo neopazno. Kot modras, ki se tiho in skrito plazi po zelenem spomladanskem travniku, se žensko nasilje ovije okrog partnerskega življenja, ga zastruplja in duši, mu izpije energijo in dušo. Seveda tudi pri ženskah ni izključeno fizično nasilje. Moško in žensko fizično nasilje se razlikujeta zlasti v tem, da ženske uporabljajo predmete (noži, palice ipd.), ki jih je redkeje opaziti pri moških.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Struktura obsojencev leta 2018 po dolžini kazni

Avtor ni naveden, 11.6.2020

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2020Dve tretjini obsojencev je prestajalo zaporno kazen v trajanju manj kot tri leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Ko je v Veliki Britaniji zagrožen dosmrtni zapor, na Nizozemskem pa največ 12 let

Alenka Antloga, 11.6.2020

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Alenka Antloga, Pravna praksa, 23/2020Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo nizozemskega sodišča kot predložitvenega sodišča v postopku predhodnega odločanja po 267. členu PDEU podalo razlago 3. točke 5. člena v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Okvirnega sklepa sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami in točko (a) 1. člena, tretjega in četrtega odstavka 3. člena ter 25. člena Okvirnega sklepa sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji, kakor sta bila spremenjena z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009, in sicer: - glede trenutka vrnitve osebe v izvršitveno državo članico, ki se je na podlagi evropskega naloga za prijetje (ENP) predala odreditveni državi članici, in - o pristojnosti izvršitvene države članice glede spreminjanja pravnomočno izrečene kazenske sankcije, ki jo je izrekel pravosodni organ v odreditveni državi članici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Pravica do odločitve o času in načinu končanja lastnega življenja in nudenja pomoči pri njenem udejanjanju

mag. Uroš Goričan, 4.6.2020

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 22/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je na podlagi večjega števila ustavnih pritožb domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb v združenem postopku tehtalo med pravico do samoodločanja o lastnem življenju kot elementu osebnostne pravice ter dolžnostjo države varovati življenje. Presodilo je, da je določba 217. člena Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB) neustavna in zato nična. S tem je pomoč pri samomoru, ki jo nudijo osebe kot dejavnost in niso bližnji umirajočega, po dobrih štirih letih v Zvezni republiki Nemčiji ponovno dekriminalizirana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 4.6.2020

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2020PP, št. 8/95, 27. april 1995, str. 4
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Delež tujcev med zaprtimi osebami v letih 2013-2019

Avtor ni naveden, 4.6.2020

Tujci, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2020Delež tujcev v slovenskih zaporih se je v zadnjih treh letih podvojil, pretežno zaradi tihotapljenja migrantov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Se storilec lahko izogne postopku o prekršku s plačilom odpustka?

Ivan Šelih, 4.6.2020

Prekrški

Ivan Šelih, Pravna praksa, 22/2020V obravnavanju posameznih pobud smo pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) ugotovili, da nekateri predpisi lokalnih skupnosti omogočajo, da se lahko uporabniki javnih parkirišč v določenih primerih, ko je bilo ugotovljeno, da nimajo plačane predpisane parkirnine, s plačilom določenega nadomestila izognejo postopku o prekršku. Takšno ureditev smo že v letu 2014 presodili za sporno z več vidikov in pristojne državne organe (vključno z vlado RS), ki so dolžni nadzorovati zakonitost dela organov lokalnih skupnosti, pozvali k ukrepanju. Ob obravnavi nove zadeve s tega področja ponovno ugotavljamo, da bo treba na dokončne zakonske rešitve očitno še počakati. Pričakujemo pa, da bo tudi ta prispevek dodatna spodbuda, da se zagotovi dosledno izvajanje določb Zakona o prekrških (ZP-1) pri obravnavanju prekrškov parkiranja na javni parkirni površini brez plačila parkirnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

So živali čuteča bitja tudi v kazenskem pravu?

dr. Miha Šepec, 4.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 22/2020Marca 2020 je Slovenija naredila velik korak s sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ko je živalim priznala posebni status čutečih bitij. S skrajno čustveno nabito določbo novega 15.a člena SPZ - "Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja" - je zakonodajalec dokončno presekal stare tradicionalne pravne poglede, ki živali obravnavajo le kot stvari, ki so v absolutni domeni njihovega lastnika. Kot velik ljubitelj živali lahko le pozdravljam táko potezo zakonodajalca, kot tudi kakršnekoli druge premike za pravno zaščito živali. Kot kazenski pravnik pa z žalostjo ugotavljam, da navedena določba v kazensko pravo prinaša le zmedo oziroma da bodo živali v kazenskem pravu bistveno bolje zaščitene, če določbo kar v celoti ignoriramo. Oziroma drugače povedano: dokler se zakonodajalec ne bo za podobno spremembo odločil tudi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), je določba novega 15.a člena SPZ za kazensko pravo le mrtva črka na papirju, ki ne bo izboljšala pravnega statusa živali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

O ustavni neskladnosti 149.č člena ZKP

Primož Križnar, 4.6.2020

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 22/2020Ustavnosodna presoja tretjega odstavka nekdanjega 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi pisne zahteve med drugim omogočal pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva, ni doživela meritornega epiloga. Ker se je 149.b člen ZKP 20. julija 2019 prenehal uporabljati, je Ustavno sodišče RS (USRS) zahtevo za oceno ustavnosti 149.b člena ZKP zavrglo zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka. Tako je tretji odstavek 149.b člena ZKP z novelo ZKP-N postal 149.č člen ZKP, ki ga v praksi predvsem policija uporablja za razkrivanje identitet oseb, udeleženih v komunikaciji. Policistom to razširjeno pooblastilo omogoča hitrejše pridobivanje identifikacijskih podatkov v okviru (pred)kazenskega postopka brez predhodne sodne kontrole. Tak pristop k razkrivanju identitete je po mojem mnenju v neskladju z obstoječimi določbami varstva komunikacijske zasebnosti in s tem povezano domačo ter tujo judikaturo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (308. člen KZ-1) v letih 2014-2019

Avtor ni naveden, 28.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2020Število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, ki so se v letu 2019 končala z obsodilno sodbo. Leta 2019 je Policija obravnavala 16.143 nedovoljenih prehodov zunanje schengenske meje, na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb pa je tujim varnostnim organom vrnila 11.150 oseb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Odločanje o prekinitvi prestajanja zaporne kazni po uradni dolžnosti

Avtor ni naveden, 14.5.2020

Sodišča, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2020Pred kratkim uveljavljeni interventni zakon ZZUSUDJZ je omogočil začasno prekinitev prestajanja zaporne kazni zaradi širjenja okužb s covidom-19, če pri obsojencu ni varnostnih zadržkov. Varuh človekovih pravic (Varuh) pri tem opozarja na posebno skrb za najranljivejšo skupino obsojencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Moteč hrup iz sosednjega stanovanja

mag. Suzana Pisnik, 14.5.2020

Prekrški, Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 19/2020V sosednjem stanovanju večstanovanjske stavbe ima sosed pozno v noč televizor tako na glas, da se sliši v moje stanovanje in da ponoči ne morem spati. • Ali sem dolžan trpeti prekomeren hrup in kakšne pravne možnosti imam na voljo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v letu 2018

Avtor ni naveden, 14.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2020Najpogostejše tovrstno kaznivo dejanje je bilo kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posedovanja pornografskega gradiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Odvzem premoženja nezakonitega izvora je zakonit tudi, kadar ni (neposredna) posledica kazenske (ob)sodbe

Zoran Skubic, 14.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2020Dileme glede mehanizma "pravičnega" odvzema premoženja nezakonitega izvora (OPNI) so postale še posebej aktualne zlasti v času prejšnje finančne in gospodarske krize. Dokler sta se na ključnih trgih še cedila (finančni) med in mleko, je bilo namreč nesorazmerno doseženo povečanje premoženja celo izkaz posameznikove poslovne uspešnosti. A z nastopom krize leta 2008 se je to spremenilo in posledično sta se (tudi pri nas) politika in pravna stroka pričeli pospešeno ukvarjati s tem problemom. Zapleti so bili seveda neizbežni, saj se OPNI kot "mešani" pravni institut nahaja tik ob razpotju (vsaj) kaznovalnega in civilnega prava. Kazenski postopki, zlasti seveda tisti, ki so povezani z gospodarsko kriminaliteto, so zaradi svoje inherentne kompleksnosti pač pregovorno dolgotrajni. Premoženje, zlasti tisto bolj likvidne narave, pa v času, ko je za prenos finančnih sredstev z enega dela sveta na drugega potrebnih zgolj par klikov, utegne zelo hitro "smukniti" v kako tujo jurisdikcijo, ki ni preveč naklonjena razkrivanju podatkov o tovrstnih prenosih, kaj šele njihovemu povračilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Izterjava kazenskih denarnih sankcij iz držav članic EU

Manja Kunšek Guček, 14.5.2020

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Manja Kunšek-Guček, Pravna praksa, 19/2020Kadar sodišče obdolženca obsodi na plačilo denarne kazni in stroškov kazenskega postopka in te obveznosti obsojenec ne plača v naloženem roku, mora sodišče podati predlog za prisilno izterjavo. Če ima obsojenec prebivališče oziroma sedež, premoženje ali dohodke v eni izmed držav članic Evropske unije, lahko slovenska sodišča zagotovijo izterjavo s pomočjo Okvirnega sklepa 2005/215/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni med državami članicami Evropske unije. Vendar se v praksi pokažeta pomembni omejitvi tega mehanizma. Prvič, katero sodišče je stvarno pristojno za posredovanje odločbe v drugo državo članico, in drugič, nemožnost posamezne izterjave stroškov kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Število kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v letu 2018

Avtor ni naveden, 6.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2020V povprečju se vsak dan zgodijo trije primeri nasilja v družini in dva odvzema mladoletnega otroka
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Pravica do seznanitve s poimensko sestavo pritožbenega senata

Avtor ni naveden, 6.5.2020

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2020Člen 41 Zakona o kazenskem postopku je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do drugačne zakonske ureditve mora sodišče pred odločitvijo o pritožbi na zahtevo osebe iz prvega odstavka 378. člena Zakona o kazenskem postopku to osebo obvestiti o poimenski sestavi senata, ki bo odločal o pritožbi. Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 58000/2012 z dne 11. decembra 2014 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Izkoriščanje pandemije COVID-19 za prevare

mag. Tanja Frank Eler, 6.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 17-18/2020Letošnje leto bo nedvomno zaznamovala pandemija bolezni COVID-19. Zaradi negotovosti, ki jo poglablja dejstvo, da je cepivo šele v fazi razvoja in še nekaj časa ne bo dostopno, je izjemno povečano povpraševanje po določenih izdelkih, predvsem zaščitni opremi, ki ga ponudba težko dohaja. Hkrati pa delo od doma, v katerega so trenutno prisiljeni mnogi, ter s tem povezana odvisnost od digitalne podpore pomenita stopnjevanje tveganj z vidika informacijskega varnosti. Zaradi začasne prepovedi ponudbe ter prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom kot enega od ukrepov za zajezitev širjenja bolezni se je v zadnjem času povečal obseg spletne prodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Cestnoprometni prekršek

Patricij Maček, 6.5.2020

Prekrški

Patricij Maček, Pravna praksa, 17-18/2020 "Ker je napihal čez dovoljeno mejo, so mu vožnjo naprej prepovedali, službeni avtomobil pa je zato pustil na prvem avtocestnem izvozu. Pravi, da je storil napako, a da bo oziroma je sam poravnal vse kazni. Policija ga je kaznovala s 600 evri in 16 kazenskimi točkami. Če bo treba, b
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Gibalno ovirani obsojenec je odklonil prekinitev prestajanja zaporne kazni

Avtor ni naveden, 6.5.2020

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2020Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je zaradi gibalne oviranosti kazen zapora prestajal v bolniški sobi ZPKZ Maribor, ko mu je 13. marca 2020 direktor zavoda z odločbo po uradni dolžnosti prekinil prestajanje kazni zapora za 48 dni. S tem se pobudnik ni strinjal, saj zunaj zavoda ni imel urejenega prebivališča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Število kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru v letu 2018

Avtor ni naveden, 23.4.2020

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15-16/2020Na dan se v povprečju zgodi 13 primerov izzivanja pretepa in 7 primerov nasilja v družini
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti kljub soglasju družbenikov

dr. Miha Šošić, 23.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Miha Šošić, Pravna praksa, 15-16/2020Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je poleg poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 osrednje kaznivo dejanje gospodarskega kazenskega prava. V prvem odstavku 240. člena KZ-1 so določeni zakonski znaki temeljne oblike tega kaznivega dejana. V teoriji se pogosto poudarja, da ima to kaznivo dejanje štiri alternativne izvršitvene načine. Pri tem je vsem izvršitvenim načinom skupno predvsem to, da storilec s storitvenim ali opustitvenim ravnanjem krši dolžnosti, ki jih ima v zvezi z varovanjem tujih premoženjskih interesov. Zato so v primerljivih pravnih ureditvah, kot na primer v Avstriji (§ 153 öStGB) ali na Hrvaškem (246. člen hrKZ), izvršitvena ravnanja tega kaznivega dejanja določena bistveno bolj enostavno in pregledno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Deset najpogostejših kaznivih dejanj splošne kriminalitete v letu 2018

Avtor ni naveden, 9.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2020Tatvine in velike tatvine skupaj predstavljajo več kot polovico kaznivih dejanj iz te kategorije
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 74 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(29) 48(24) 47(22) 46(33)
45(18) 45-46(7) 44(29) 44-45(3)
43(23) 43-44(4) 42(8) 42-43(5)
41(6) 41-42(23) 40(2) 40-41(9)
39(11) 39-40(16) 38(28) 38-39(6)
37(27) 36(34) 36-37(14) 35(34)
35-36(1) 34(38) 34-35(1) 33(29)
33-34(6) 32(15) 32-33(2) 31(6)
31-32(29) 30(8) 30-31(17) 29(4)
29-30(20) 28(31) 28-29(8) 27(32)
27-28(5) 26(34) 26-27(3) 25(23)
25-26(1) 24(25) 24-25(34) 23(38)
Več...

Leto objave

2020(46) 2019(82) 2018(78) 2017(61)
2016(46) 2015(70) 2014(60) 2013(53)
2012(65) 2011(90) 2010(82) 2009(86)
2008(112) 2007(107) 2006(121) 2005(77)
2004(70) 2003(77) 2002(54) 2001(38)
2000(31) 1999(45) 1998(37) 1997(51)
1996(50) 1995(36) 1994(22) 1993(23)
1992(21) 1991(37)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov