O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 71
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 1775)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Nekaj misli ob noveli ZKP-N

dr. Saša Kmet, 11.7.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 27/2019Poletno in (pred)dopustniško obdobje je, zlasti na manjših sodiščih, čas prijetnega miru, v katerem se utrne kakšen trenutek tudi za (sicer pomembna) opravila, za katera v hektiki "običajnega" delovnika ni pravih priložnosti. Podpisani sem se v produktivni spokojnosti lotil motrenja sprejete novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki bo z izjemo spremenjene ureditve t. i. prikritih preiskovalnih ukrepov stopila v uporabo to jesen. Med javno razpravo o štirinajsti noveli ZKP sem tudi sam pristojnemu ministrstvu poslal dva skromna predloga sprememb, ki sem ju na podlagi praktičnih izkušenj kazenskega sodnika prve stopnje (in razgovorov s kolegi) ocenil za koristni, smiselni in smotrni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken, 11.7.2019

Kazenski postopek, Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 27/2019Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

V noveli zakona veliko sprememb za KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Povrnitev potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku

mag. Luka Vavken, 20.6.2019

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 24-25/2019Na prvi pogled se zdi, da povrnitev stroškov kazenskega postopka ne odpira ravno pomembnih pravnih vprašanj. Večina pravnikov ob tem najprej pomisli na mučno seštevanje in pregledovanje posameznih postavk v odvetniških stroškovnikih, predloženih po končanem kazenskem postopku. Načeloma gre za tehnično opravilo, ki sicer terja marljivo in natančno delo, ne zahteva pa intelektualnega napora, ki je praviloma potreben za presojo pravnih in dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o obdolženčevi krivdi. Še manj verjetno se zdi, da so vprašanja, povezana s povrnitvijo potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku, lahko predmet odločanja Vrhovnega sodišča ter da mora Vrhovno sodišče za pravilno razlago določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanašajo na to področje, ter za zagotovitev enotne uporabe prava uporabiti določbe Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Praviloma gre namreč za dejanska vprašanja, povezana z višino stroškov obdolženčevega zastopanja, ki na Vrhovnem sodišču, katerega predmet odločanja so pravna vprašanja, nimajo mesta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Roe v. Wade in kazniva dejanja - je ekonomija dolgočasna?

dr. Katarina Zajc, 20.6.2019

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 24-25/2019Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novinarji v kazenskih postopkih

dr. Katarina Bergant, 20.6.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 24-25/2019Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno, čeprav gre v prvem delu za vprašanje statusa novinarja kot priče, v drugem pa za vprašanje njegovega statusa obtoženca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Bohotenje preventivne države

dr. Anže Erbežnik, 20.6.2019

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 24-25/2019Vse bolj se tako v Sloveniji kot širše pojavlja trend, ki spreminja paradigme klasičnega kazenskega prava v koncept preventivne države. S tem mislim državo, ki poskuša že a priori identificirati morebitne bodoče storilce kaznivih dejanj, v skrajni obliki že na ravni miselnega delikta. Pri tem ne gre za običajne preventivne naloge vsake države, ki se kažejo npr. v kaznivosti poskusa ali pa določenih pripravljalnih dejanj, odvzemu prostosti duševno motenim, pozitivnih dolžnostih policije, da reagira v primeru konkretne izkazane nevarnosti zoper posameznika itd., temveč gre za državo preventivnega tipa, ki prične posegati v domnevo nedolžnosti celotnega prebivalstva na podlagi teorije o "družbi tveganj" in z uvajanjem nekakšne "pravice do varnosti", ki omejuje pravila poštenega postopka in poskuša zaobiti uveljavljanje kavtel varstva pravic posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Temni internet in kriptovalute

Patricij Maček, 13.6.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2019"Glavna lastnost temnega interneta je, da zagotavlja anonimnost," je uvodoma poudaril Zoran Kancler iz Uprave kriminalistične policije na posvetu z naslovom Virtualne valute in temačni splet (darknet), ki je potekal 18. aprila 2019 na Policijski akademiji v Tacnu pri Ljubljani. Dogodek je organiziralo Društvo kriminalistov Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Kje je naše prekrškovno pravo

dr. Zvonko Fišer, 13.6.2019

Prekrški

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 23/2019Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Dokazi, pridobljeni na nedovoljen način, v civilnih postopkih

Aljoša Polajžar, 6.6.2019

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 21-22/2019Predstavljajmo si, da imamo opravka z glasnimi sosedi, ki motijo naš dnevni in nočni mir. Lepega dne se odločimo, da bomo vzeli stvari v svoje roke, ter slikovno ali zvočno na skrivaj posnamemo te osebe. Tako na lastno pest pridobimo dokaze, ki bodo kasneje podlaga za naš (odškodninski) zahtevek v pravdnem postopku. Čeprav smo imeli "plemenit" namen, ne moremo mimo dejstva, da smo dokaze pridobili s posegom v pravico do zasebnosti snemane osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI

dr. Benjamin Flander, 16.5.2019

Davčne službe, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Benjamin Flander, Pravna praksa, 19/2019Institut finančne preiskave je v slovenskem pravnem redu urejen v dveh zakonih: v Zakonu o finančni upravi (ZFU) in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Normativna ureditev in izvajanje tega pomembnega instrumenta davčno-finančnega nadzora in varstva pridobivanja premoženja na zakonit način dvigujeta precej prahu. Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je ureditev finančne preiskave v obeh omenjenih predpisih pomanjkljiva, da je preiskava tajna, da preiskovanci med postopkom preiskave nimajo pravice do informiranja in izjave ter ravno tako ne učinkovitega pravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki

Patricij Maček, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2019O zlorabah slabotnih oseb so govorili udeleženci posveta z naslovom Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki, ki je potekal 17. aprila 2019 na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - SOČA. Dogodek je organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spodbujanje sovraštva ali nestrpnosti: meja med prekrškom in kaznivim dejanjem

Primož Križnar, 9.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Prekrški

Primož Križnar, Pravna praksa, 17-18/2019Ministrstvo za pravosodje je spomladi leta 2016 predlagalo spremembo prekrškovne zakonodaje, ki bi Policiji omogočala razkritje identitete oseb, ki na spletnih straneh širijo sovražnost in spodbujajo nestrpnost. Ideja ni nova, saj na teoretični ravni sega že v leto 2012. Takrat je bilo mogoče zaslediti najbrž prvo pobudo o dekriminalizaciji sovražnega govora ter njegovem sankcioniranju s prekrški zaradi večje učinkovitosti postopka, ki je pozneje doživela ponovitev leta 2017. Vendar pa vse do danes nimamo odgovora na vprašanje, kje se končajo prekrški in začno kazniva dejanja s tega področja oziroma kaj sploh predstavlja ločnico med tema dvema oblikama kaznivih ravnanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločbe prekrškovnega organa

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Ustavno sodišče, Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota, št. DT 71011-3364/2017-9 z dne 27. marca 2018 je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pravica do svobodne izbire zagovornika in povrnitev stroškov kazenskega postopka

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Kazenski postopek, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019Vse kar bi pravico do svobodne izbire zagovornika v kazenskem postopku omejevalo in ni nujno potrebno za zaščito obdolženčevih interesov, je neskladno s pravico do poštenega postopka. Obdolženec je nasproti državi, ki ga je obtožila storitve kaznivega dejanja, izrazito šibkejša stranka, zato ima pravico, da si izbere tistega odvetnika, ki mu zaupa in za katerega meni, da bo njegove interese pred sodiščem zastopal v najboljši mogoči meri. Če pooblasti zagovornika izven območja sodišča, na katerem poteka sojenje, nase prevzeme tveganje, da bo v primeru obsodilne sodbe nosil tudi stroške, ki jih je imel njegov zagovornik s prihodom na sodišče - oziroma obratno, če bo oproščen ali bo zoper njega izdana zavrnilna sodba, breme stroškov povezanih s svobodno izbiro zagovornika, pade na državni proračun.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Stranka sodnega postopka kot storilec kaznivega dejanja krive izpovedbe

Alenka Razpet, 18.4.2019

Kazenski postopek

Alenka Razpet, Pravna praksa, 16/2019"Dolžni ste govoriti resnico, povedati vse, kar veste o zadevi, ničesar zamolčati, kriva izpovedba pa je kaznivo dejanje." To je pravni pouk, ki dnevno odmeva po sodnih dvoranah širom Slovenije. Kaj pa če osebe, ki so v okviru dokazovanja zaslišane v sodnem postopku, te dolžnosti ne spoštujejo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

MNZ obravnava 74.000 kaznivih dejanj na leto

Urša Ravnikar Šurk, 18.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 16/2019Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023. Akt vključuje tudi analizo stanja, govori o gospodarski kriminaliteti pri varovanju finančnih interesov v državi, korupciji in zaščiti javnih sredstev ter opredeljuje različne strategije. Ministrstvo navaja, da je ovrednotena finančna škoda zelo velika - v zadnjih petih letih je znašala 3,29 milijarde evrov oziroma kar 89 odstotkov zaznane materialne škode, ki jo v Sloveniji povzroči kriminaliteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O (ne)učinkovitosti kazenskega postopka skozi oči razpravljajočega sodnika

Tomaž Bromše, 11.4.2019

Kazenski postopek, Sodišča

Tomaž Bromše, Pravna praksa, 15/2019V času pisanja tega članka je bil v Državnem zboru sprejet predlog še ene novele Zakona o kazenskem postopku. Vendarle pa zgolj ta izboljšava zastarelega orodja po mojem mnenju še ne bo pripomogla k temu, da bi se preobremenjeno kolesje kazenskega pravosodja pognalo tako hitro, kot to pričakujejo njeni udeleženci in javnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Pravo kot robotski sesalnik v družbi

Jakob Demšar, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 15/2019Mnogo let, ki sem jih preživel kot preiskovalec in preganjalec mnogoterih kriminalnih dejanj, sem se spraševal o smotrnosti svojega dela. Predvsem takrat, ko smo se skupaj s tožilci mučili s pravno kvalifikacijo dejanj, ki jih je pokojna generalna tožilka Zdenka Cerar poimenovala kot kaznivo dejanje velike svinjarije. In takih svinjarij je tudi zaradi nedorečenosti pravnih predpisov in nesposobnosti raznih državnih organov, vključno s sodišči, vedno več. Morda smo si državljani z vsemi izčrpanimi bankami in hranilnicami, kriminalnimi združbami in goljufivimi prodajami zemljišč in podjetij do konca zabarikadirali življenjsko obzorje. Mogoče že samo zaradi svinjarij, po katerih vsakodnevno gazimo, ne vidimo več ničesar drugega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Težave pri izvajanju vzgojnega ukrepa oddaje v zavod za usposabljanje

Ivan Šelih, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 15/2019Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se po postopku in pogojih, ki jih določa zakon, izreče kazen ali pa se zanje uporabi katerega od vzgojnih ukrepov. Mednje spada tudi oddaja v zavod za usposabljanje, ki se sicer v praksi izreče le redko, pa vendar je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) že večkrat opozoril na težave pri njegovem izvajanju. Z njimi se je ponovno srečal letos ob primeru mladoletnika, ki mu je sodišče ta ukrep izreko namesto ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Zato verjamemo, da so lahko naše ugotovitve in predlogi zanimivi tudi širši strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora

Primož Baucon, 4.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2019V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kaj prinaša novela ZKP-N 2.0?

mag. Robert Golobinek, 4.4.2019

Kazenski postopek

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 14/2019Državni zbor Republike Slovenije je 26. marca 2019 s 46 glasovi za in 33 glasovi proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-N). Gre za novelo, ki je bila v nekoliko drugačnem obsegu v Državnem zboru že sprejeta leta 2017, a po vetu Državnega sveta ni dobila zadostne večine pri ponovnem glasovanju.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 71 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(27) 48(22) 47(21) 46(32)
45(18) 45-46(7) 44(28) 44-45(3)
43(23) 43-44(4) 42(8) 42-43(5)
41(6) 41-42(23) 40(2) 40-41(9)
39(11) 39-40(16) 38(28) 38-39(6)
37(27) 36(34) 36-37(14) 35(34)
35-36(1) 34(38) 34-35(1) 33(29)
33-34(6) 32(15) 32-33(2) 31(6)
31-32(29) 30(8) 30-31(17) 29(4)
29-30(20) 28(31) 28-29(8) 27(32)
27-28(5) 26(34) 26-27(3) 25(23)
25-26(1) 24(25) 24-25(32) 23(35)
Več...

Leto objave

2019(75) 2018(78) 2017(61) 2016(46)
2015(70) 2014(60) 2013(53) 2012(65)
2011(90) 2010(82) 2009(86) 2008(112)
2007(107) 2006(121) 2005(77) 2004(70)
2003(77) 2002(54) 2001(38) 2000(31)
1999(45) 1998(37) 1997(51) 1996(50)
1995(36) 1994(22) 1993(23) 1992(21)
1991(37)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov