O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 133)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Dokazi, pridobljeni na nedovoljen način, v civilnih postopkih

Aljoša Polajžar, 6.6.2019

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 21-22/2019Predstavljajmo si, da imamo opravka z glasnimi sosedi, ki motijo naš dnevni in nočni mir. Lepega dne se odločimo, da bomo vzeli stvari v svoje roke, ter slikovno ali zvočno na skrivaj posnamemo te osebe. Tako na lastno pest pridobimo dokaze, ki bodo kasneje podlaga za naš (odškodninski) zahtevek v pravdnem postopku. Čeprav smo imeli "plemenit" namen, ne moremo mimo dejstva, da smo dokaze pridobili s posegom v pravico do zasebnosti snemane osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Zakonski znak preslepitve in kaznivo dejanje goljufije

Klemen Princes, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Klemen Princes, Pravna praksa, 44/2018Pred časom je Vrhovno sodišče RS s stališčem, da sta dogovor o poslovnem sodelovanju in obljuba rednega plačila le potrebni, ne pa tudi zadostni pogoj za uresničitev tega zakonskega znaka, naredilo konec širokemu tolmačenju zakonskega znaka preslepitve pri poslovni goljufiji. Odločitev je hitro vplivala na poenotenje sodne prakse o tem vprašanju, kar je bil tudi njen izrecen namen. Le malo pred izdajo te sodbe je na samostojnost posameznih zakonskih znakov goljufije opozorilo tudi Ustavno sodišče RS. Kljub temu da dvomov o nedopustnosti sklepanja o enem zakonskem znaku zaradi obstoja drugega ne bi smelo več biti, ostaja njihova konkretizacija težavna zaradi zahtevne zgradbe kaznivega dejanja, še posebej pa zaradi vzgibov storilca, ki so zunanjemu svetu pač skriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nikakor ne! Razlog je doktrina chilling effect.

Tomaž Pavčnik, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2018To je moj odgovor na naslovno vprašanje Igorja Vuksanovića v predprejšnji Pravni praksi, ali je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Vezanost kazenske sankcije na sporazum o priznanju krivde

dr. Boštjan Polegek, 13.9.2018

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2018Vprašanje omejenosti sodniškega odločanja glede izbire in odmere kazenske sankcije po sodnem sprejemu sporazuma o priznanju krivde med obdolžencem in državnim tožilcem je zakonodajalec izrecno uredil le glede zgornje meje sankcioniranja - sodišče ne sme izreči strožje sankcije od predlagane (dogovorjene).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Razmerje med kaznivimi dejanji in prekrški v zvezi s kršitvijo načela ne bis in idem

Potisk Janja, Razpet Alenka, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Janja Potisk, Alenka Razpet, Pravna praksa, 16-17/2018Določeno ravnanje lahko izpolnjuje tako zakonske znake prekrška kot tudi zakonske znake kaznivega dejanja. Predpisi Republike Slovenije in zavezujoči mednarodni akti prepovedujejo ponovno sojenje o isti stvari (ne bis in idem). Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi s tem vprašanjem je zelo strogo, zato se v sodbah ESČP pogosto ugotovi kršitev tega načela, tej praksi pa sledi tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zloraba plačilnih in kreditnih kartic na spletu

Janja Potisk, 29.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Janja Potisk, Pravna praksa, 12-13/2018Digitalna tehnologija je sestavni del vsakdanjega življenja in temelj našega gospodarstva. V dobi interneta cveti tudi kibernetska kriminaliteta. Osrednjega pomena za uspešen boj proti kibernetski kriminaliteti je učinkovitejši kazenskopravni odziv, ki vključuje odziv organov odkrivanja in pregona s poudarkom na odkrivanju, sledljivosti in pregonu kibernetske kriminalitete. A obstoječi pravni zakonodajni okvir je nezadosten, saj na njegovi podlagi ni mogoče učinkovito preiskovati in preganjati nekaterih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Elektronski kazenski vpisniki določajo izrek sodbe?

Zdenka Pavlovič, 7.12.2017

Kazenski postopek

Zdenka Pavlovič, Pravna praksa, 47/2017K pisanju tega prispevka me je spodbudil prejem sodbe, iz katere izhaja, da se je moralo sodišče "podrediti" elektronskemu kazenskemu vpisniku in izdati sodbo v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po prvem odstavku 82. člena Zakona o sodiščih sodišča zaradi učinkovitega opravljanja zadev sodne uprave, vodenja in preglednosti sodnih zadev, zakonitega odločanja sodišč, spoštovanja pravic strank in drugih udeležencev sodnih postopkov, lastne evidence in statističnega poročanja upravljajo vpisnike, imenike, pomožne knjige, registre in javne knjige, v katerih obdelujejo osebne in druge podatke iz spisov sodnih zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Zborno kazensko sojenje - anahronizem ali progres?

dr. Boštjan Polegek, 16.11.2017

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 44/2017Prizadevanja za oblikovanje nove strukture sodišč prve stopnje so ponovno zbudila živahnejša razmišljanja o vključitvi državljanov v izvajanje sodne oblasti oziroma širše o zbornem sojenju. V rednem kazenskem postopku procesni predpis še ohranja kolegijsko odločanje sodišča prve stopnje, čeprav je od novele ZKP-K sodelovanje sodnikov porotnikov le še fakultativno, še zmeraj pa je zakon dosleden pri zbornem odločanju instančnih sodišč. Tudi sam menim, da je tema, o kateri se je kritično razpravljalo že v prejšnjem režimu, vse bolj aktualna - med drugim se nanaša na vprašanje sodniške avtoritete kot splošne socialno-psihološke in pravne vrednote, ki je v našem sistemu sicer močno zapostavljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Nova pravna podlaga Europola kot pomemben element pri vzpostavljanju skupnega preiskovalnega prostora v EU

dr. Damjan Potparič, 27.9.2017

Kazenski postopek

dr. Damjan Potparič, Pravna praksa, 36-37/2017Kljub relativno novi pravni podlagi Europola (sklep Sveta z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada), ki je Europol preobrazila iz medvladne organizacije v agencijo EU in je začela veljati v prvi polovici leta 2009, se je že ob sprejetju nove Europolove pravne podlage vedelo, da jo bo v naslednjih nekaj letih treba ponovno preoblikovati v nov pravni akt, in sicer v uredbo o Europolu. Razlog za to je bilo sprejetje Lizbonske pogodbe (Pogodba o delovanju Evropske unije, v nadaljevanju PDEU), ki je začela veljati konec leta 2009 in je postavila nov institucionalni okvir za področje policijskega sodelovanja, v skladu s katerim se večina ukrepov sprejema v okviru rednega zakonodajnega postopka (soodločanje), obenem pa so določila pravnih aktov na področju mednarodnega policijskega sodelovanja postala predmet sodne presoje Sodišča Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Sivo polje kaznovanja - pravičnost kaznovalnih odškodnin

Katja Piršič, 8.6.2017

Pravoznanstvo, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Katja Piršič, Pravna praksa, 22/2017Časi, ko je bilo odškodninsko pravo namenjeno izključno povrnitvi škode v obliki restitucije, kompenzacije in satisfakcije, so minili. Država z izvrševanjem podeljene kaznovalne funkcije ne zmore več učinkovito varovati temeljnih pravnih dobrin, saj navkljub jasnim določbam kazenskega ali prekrškovnega prava nekatera ravnanja posameznikov očitno posegajo v pravno zavarovane dobrine drugih, kljub temu pa so izvzeta iz sfere kaznivega in niso ustrezno sankcionirana. Iz tega razloga je treba zaščito elementarnih dobrin družbe s prenosom težišča kaznovanja in prevencije zagotoviti v sklopu izravnalne funkcije odškodninsko-pravnega področja. V osrčju slednjega dandanes sicer še vedno prevladujeta oškodovanec in njegov pravni položaj, kar pa bi bilo treba spremeniti s postopnim uvajanjem kaznovalnih odškodnin, ki se kot zelo priročne izkažejo v primerih "stavke" kriminalitetno-penalnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Novi standardi sodniške nepristranskosti v kazenskem postopku

dr. Boštjan Polegek, 23.3.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Sodišča

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 11/2017Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo v zadevi Up-57/14 z dne 26. januarja 2017 presodilo, da je objektivni vidik sodniške nepristranskosti kršen, kadar sodišče v vsaj delno isti sestavi v ločenih zaporednih postopkih presoja krivdo udeležencev pri kaznivem dejanju, izvršenem v okviru istega historičnega dogodka. Pri tem je sledilo že ustaljeni presoji Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da je videz sodniške nepristranskosti okrnjen, kadar sodna odločba v prvem sojenju zoper posamezne udeležence vključuje nepogojno vrednotenje (objektivno prejudiciranje) konkretnih ravnanj drugih udeležencev, ki jim za ta ravnanja sodi isti sodnik v poznejšem ločenem postopku. Na tako stanje, ki je bilo predmet presoje v navedeni odločbi Ustavnega sodišča, se v aktualni sodni praksi navezujejo še drugi sorodni procesni položaji, ki zadevajo vprašanje sodniške nepristranskosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Pomen izraza "delavec" v 22. poglavju KZ-1

dr. Boštjan Polegek, 9.3.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 9/2017Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo v zadevi I Ips 25137/2014 z dne 23. junija 2016 presodilo, da zakonski znaki kaznivega dejanja zaposlovanja na črno iz prvega odstavka 199. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) niso izpolnjeni, kadar storilec zaposli dva tujca ali osebi brez državljanstva in ju ne prijavi v ustrezno zavarovanje. Poudarilo je, da se bit inkriminacije zaposlovanja tujcev na črno uresniči le v primeru, ko storilec brez ustreznih dovoljenj za delo zaposli vsaj tri tujce. Ob tem, ko druga izvršitvena oblika istega kaznivega dejanja po prvem odstavku 199. člena KZ-1 inkriminira zaposlitev z opustitvijo prijave za ustrezno zavarovanje tudi dveh delavcev, se zastavlja vprašanje razmejitve pojmov "delavec" in "tujec" za celotno poglavje KZ-1, ki predpisuje kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Deset razlogov za podporo spremembi 240. člena KZ-1 (kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti)

mag. Niko Pušnik, 10.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Niko Pušnik, Pravna praksa, 5/2017S predlagano spremembo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nedvomno postaja premoženjski delikt. Zakonski opis kot objektivni znak oziroma prepovedano posledico določa premoženjsko škodo, ki nastane na zaupanem premoženju, ali protipravno premoženjsko korist, pridobljeno sebi ali drugi osebi, ki se v večini primerov zrcali v škodi na zaupanem premoženju. Zaradi varovanja enotnosti pravnega reda, načela ultima ratio in akcesornosti kazenskega prava je nujno, da mora biti gospodarsko kaznivo dejanje najprej protipravno v okviru gospodarskega oziroma korporacijskega prava, tej protipravnosti pa je treba dodati poostren subjektivni element, torej naklep. To razmerje, ki poenostavljeno pove, da ne more biti nekaj kazenskopravno prepovedano, kar je civilnopravno dopustno, je teorija in tudi sodna praksa pripoznala z oceno, da je to kaznivo dejanje tiha napotitvena norma, ki zahteva, da se protipravnost dejanja presoja po civilnopravnih pravilih, večinoma po korporacijskem standardu vestnega in poštenega gospodarstvenika (263. člen ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Položaj izbrisane pravne osebe v kazenskem postopku

mag. Ivan Pridigar, 12.1.2017

Kazenski postopek

mag. Ivan Pridigar, Pravna praksa, 1/2017Institut izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra brez likvidacije je v civilnem in gospodarskem pravu odprl več vprašanj, na katera so (različne) odgovore podajali tako zakonodajalec kot teorija in tudi praksa. Izpostavljena vprašanja ter posledice in problematika izbrisa pravnih oseb imajo svoje vplive tudi na kazensko pravo. V članku bom poskušal odgovoriti na nekatera od teh vprašanj, in sicer: o vplivu izbrisa pravne osebe na kazenski postopek, ki teče zoper to pravno osebo; o vplivu izbrisa oškodovane pravne osebe ter o kasneje najdenem premoženju izbrisane pravne osebe kot predmetu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Mobing na delovnem mestu

mag. Suzana Pisnik, 27.10.2016

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 41-42/2016Dostojanstvo je univerzalna vrednota. Ustava RS v 34. členu zagotavlja posamezniku pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Odnosi med delavci znotraj posameznega delovnega okolja predstavljajo enega izmed tistih dejavnikov, ki krojijo našo družbo ter naš obstoj v njej, saj so dobri odnosi na delovnem mestu ključnega pomena za uspešnost organizacije. Pri tem so ključne vrednote, ki močno vplivajo na splošno vzdušje v posamezni organizaciji, in komunikacija znotraj delovne skupine, ki se lahko najbolje razvije v obliki neformalnih druženj zaposlenih, na primer na raznih delavnicah, športnih prireditvah in podobno. Na tak način se lahko oblikuje sproščeno delovno okolje, pojavi se večja solidarnost med delavci, pa tudi konflikti in problemi se rešijo hitreje. V nasprotnem primeru sta lahko integriteta in vrednost delavca ogroženi že v tistem trenutku, ko posameznik začuti bolečino ponižanja. Tudi na delovnem mestu. Govorim namreč o šikaniranju (mobingu) delavcev na delovnem mestu, ki je vse bolj razširjena oblika psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nov veter v slovenski kaznovalni politiki? Dva poudarka iz predloga novele KZ-1E

Mojca M. Plesničar, 27.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M.Plesničar, Pravna praksa, 41-42/2016Novela KZ-1E prinaša nekaj pomembnih novosti, ki bi lahko slovensko kaznovalno politiko preusmerile od trenutnega trenda naraščajoče punitivnosti k tradicionalno bolj umirjenemu slovenskemu kaznovanju, s katerim se v tujini še vedno radi ponašamo. Čeprav se namen kaznovanja in najvišja zagrožena kazen morebiti zdita le načelni in v praksi manj pomembni vprašanji, se je v preteklosti tako v tujini kot tudi pri nas izkazalo, da prav ta vprašanja dajejo ton in usmeritev celotnemu sistemu. Vemo, da se kaznovalna politika ustvarja na treh ravneh - zakonodajni, sodni in upravni -, a prav zakonodajna je tista, ki lahko začrta smer in omejitve ostalima dvema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Sodobne rešitve pri pregonu spolne kriminalitete nad otroki

Plesničar Mojca M., Klančnik Anton Toni, 3.12.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M. Plesničar, Anton Toni Klančnik, Pravna praksa, 47/2015Slovenska kriminalistična policija se je konec oktobra vključila v Interpolovo mednarodno zbirko posnetkov spolnega izkoriščanja otrok (International Child Sexual Exploitation Image Database - ICSE DB). Gre za sodobno digitalno platformo, namenjeno sodelovanju med priključenimi državami v boju proti spolnim zlorabam otrok in mladostnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Probacija - socialni multipraktik?

dr. Dragan Petrovec, 17.9.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36-37/2015Kdor slovenske penološke prakse ne pozna dobro, bi probacijo zlahka razumel kot evropsko navdahnjen rehabilitacijski dosežek, kakršnega doslej nismo poznali. Resnica je povsem drugačna. Probacija utegne biti eden zadnjih žebljev v krsto tretmanske ideje in prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Tri leta pogajanj

Dr. Mojca M. Plesničar, 2.7.2015

Kazenski postopek

Dr. Mojca M. Plesničar, Pravna praksa, 26/2015Pogajanja v naših kazenskih postopkih v formalni in neformalni obliki potekajo že od sredine leta 2012. Spremembe, ki jih je v naš kazenskopravni sistem vnesel nov institut z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), so velike in korenite. Ob tretji obletnici uvedbe je Inštitut za kriminologijo skupaj z Društvom za kazensko pravo in kriminologijo ter PF Univerze v Ljubljani 19. junija v Ljubljani organiziral seminar, ki je ponudil odprt forum za razpravo o tem, ali in kako pogajanja dosegajo cilje, zaradi katerih so bila uvedena, ter kakšna je cena, ki jo kazenskopravni sistem plačuje za to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Uklonilni zapor - prenagljeno olajšanje

dr. Dragan Petrovec, 19.3.2015

Prekrški

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 11-12/2015Nedavna odločitev Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen uklonilni zapor, je prinesla olajšanje mnogim. Ne nazadnje precejšnjemu delu akademskega okolja, ki si je prizadevalo za njegovo odpravo s številnimi zapisi v strokovnem tisku. A ne samo tam. Približno petnajstčlanski strokovni svet, ki je deloval še pri prejšnjem ministru dr. Senku Pličaniču, je takrat le z dvema glasovoma proti izglasoval predlog za spremembo zakonodaje, ki bi uklonilni zapor odpravila. Pa ni bilo uspeha. A se zdi, da kljub nedavni odpravi pušča branje odločbe US kar grenak priokus.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Šibke točke obsojenčevega poslanskega mandata

dr. Dragan Petrovec, 5.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 5/2015Kolega Krivic poziva h komentiranju pisanja prof. Bavcona in svojega odgovora njemu. Pri tem omenja odgovornost, pogum in znanje vseh, ki se ne oglašajo, pa bi bilo prav, da bi se. Verjamem, da me ne šteje mednje, saj sva nekaj časa tudi midva polemizirala. Kar se mi je zdelo pomembno, sem po drobcih v dnevnem tisku že doslej sporočal, ob tej priložnosti pa naj naredim povzetek še za Pravno prakso in dodam kratek komentar novejših odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Globa naj ne bo ne prenizka ne previsoka

Mojca Prelesnik, 27.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Prekrški

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 46/2014Pred kratkim smo pri Informacijskem pooblaščencu prejeli zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval informacije o izrečenih globah za prekrške po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), in sicer zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke. Prosilec je zahteval seznanitev z globami, ki so bile izrečene v zadnjih petih letih in so bile višje od 9.000 evrov. Informacije, ki smo jih pripravili in poslali prosilcu, so vnovič opozorile na vprašanje, ki nam povzroča težave že nekaj let. Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov so namreč policistom zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke v zadnjih petih letih devetkrat izrekli globe, višje od 9.000 evrov. Štiri najvišje globe so znašale celo 20.000 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

"Nedosegljiv dokaz" v kaznovalnem postopku

Jaka Pengov, 21.8.2014

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 31-32/2014V zadnjem času sem naletel na nekaj sodnih odločb ali stališč prvostopenjskih sodišč na obravnavi v kazenskem oziroma postopku o prekršku, v katerih so sodišča po sprejetju predlaganih dokazov s strani obrambe po enkratnem ali dvakratnem neuspešnem vabljenju priče odločila, da se izvedba dokaza prekliče oziroma ne opravi, saj gre za "nedosegljiv dokaz". Menim, da je Tako stališče v nasprotju s poštenostjo kaznovalnega postopka, posega v temeljne pravice obdolženca, nasprotuje načelu iskanja materialne resnice in pretirano služi novodobni "mantri" pravnih postopkov - načelu ekonomičnosti in racionalnosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(2) 47(2) 46(3)
45(1) 44(4) 43(1) 43-44(1)
41(1) 41-42(3) 40-41(1) 39-40(2)
38(1) 37(3) 36(3) 36-37(3)
35(1) 34(6) 33(1) 33-34(1)
31(1) 31-32(4) 29(1) 28(1)
27(2) 26(2) 25(1) 24(3)
24-25(1) 23(2) 23-24(2) 22(3)
22-23(2) 21(2) 21-22(2) 20(3)
19(5) 19-20(1) 18(5) 17(3)
17-18(1) 16(2) 16-17(2) 15(1)
14-15(1) 13(3) 12(2) 12-13(1)
Več...

Leto objave

2019(3) 2018(5) 2017(8) 2016(2)
2015(5) 2014(4) 2013(3) 2012(6)
2011(5) 2010(5) 2009(5) 2008(9)
2007(3) 2006(11) 2005(5) 2004(10)
2003(4) 2002(3) 2001(1) 2000(2)
1999(1) 1998(4) 1997(3) 1996(3)
1995(2) 1994(1) 1993(2) 1992(5)
1991(13)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov