O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Člen 154 ZKP na gladini razburkanega oceana

mag. Jasmina A. Tabaković, 17.1.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2019Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Razlaga pravne praznine v korist obsojenca

Alenka Antloga, 20.7.2017

Varstvo človekovih pravic, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Antloga, Pravna praksa, 28-29/2017Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Boštjana Koprivnikarja s šestimi glasovi proti enemu odločil, da je prišlo do kršitve 7. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Predlog Zakona o probaciji

mag. Jasmina A. Tabaković, 21.4.2017

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 16-17/2017Vlada je marca sprejela predlog Zakona o probaciji (v nadaljevanju predlog ZOP) in ga v sklopu paketa sprememb kazenskopravne zakonodaje predložila v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru. V slovenski pravni prostor se probacijska služba uvaja kot instrument resocializacije storilcev kaznivih dejanj z institucionalno organiziranim centralnim organom, Upravo Republike Slovenije za probacijo, ter z mrežo probacijskih enot, ki bodo v primeru izrečenih ali določenih skupnostnih sankcij celovito obravnavale storilce in žrtve kaznivih dejanj. Slovenija se bo tako pridružila skupini držav, ki s probacijskimi službami skrbijo za rehabilitacijo in resocializacijo oseb, ki se znajdejo v navzkrižju z zakonom, kar naj bi prek generalne in specialne prevencije vodilo k zmanjševanju kriminalitete, prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in k povečanju varnosti ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Naklep in namen pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti

dr. Matjaž Ambrož, 19.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 2/2017V slovenskem pravnem prostoru imamo nekaj zmede glede razmerja med pojmom naklepa in namena. Namen se tradicionalno enači s pojmom "obarvanega naklepa", poleg tega se pogosto izpeljuje sklep, da je kazniva dejanja, katerih zakonski opisi omenjajo posebne namene storilca, mogoče izvršiti le z direktnim naklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Kaj imajo skupnega kazenske zadeve Bavčar, Snežič in Zavašnik?

dr. Matjaž Ambrož, 7.1.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1/2016Vse tri so bile medijsko odmevne, poročanje o njih pa je v podtonu zaznamoval poziv: "Nekaj je treba storiti!" Zakonodajni aparat je ta poziv vzel resno in se na vse tri zadeve odzval energično: v kratkem času so bile pripravljene in sprejete spremembe zakonodaje, ki naj poskrbijo za to, da se taki primeri ne bodo več ponovili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Začetek poskusa v primeru sostorilstva

dr. Matjaž Ambrož, 10.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 14/2014Začetek poskusa, torej razmejitev poskusa od pripravljalnih ravnanj, je eno težavnejših in spornejših vprašanj kazenskega prava. To vprašanje dobi še dodatno razsežnost v primeru sostorilstva. Ker ni nujno, da vsi sostorilci delujejo v istem hipu, so možni položaji, ko nekateri sostorilci že začnejo uresničevati svoj prispevek k dejanju, drugi pa sploh še ne pridejo na potezo, ko dejanje že propade. Ti položaji odpirajo vprašanje, ali naj se začetek poskusa presoja za vse sostorilce hkrati ali pa za vsakega posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Izjeme od akcesornosti udeležbe (četrti odstavek 41. člena KZ-1)

dr. Matjaž Ambrož, 22.8.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 31-32/2013Neka obrabljena krilatica pravi, da smo si ljudje različni. To velja tudi za storilce in udeležence kaznivih dejanj: nekateri imajo posebne statuse (status uradne osebe, garanta ipd.), drugi ne; nekatere pri dejanju vodijo posebni nameni in motivi (prilastitveni namen, maščevalni motiv ipd.), druge spet ne in tako naprej. To različnost sodelujočih kazensko pravo včasih, a ne vselej, jemlje v račun. Nekatere dejavnike je tako treba upoštevati le pri tistih storilcih ali udeležencih, pri katerih so v resnici podani (na primer status uradne osebe kot kvalifikatorna okoliščina), druge pa se upošteva pri vseh, tudi če jih pri njih ni bilo (tako na primer pomagač pri tatvini odgovarja, čeprav sam ni imel prilastitvenega namena). Ključno vprašanje je, kako vedeti, ali se neka okoliščina, ki zaznamuje enega od sodelujočih, "prenese" tudi na tiste, pri katerih ni bila podana. Vprašanje sodi v sklop težavnejših in slabše raziskanih vprašanj kazenskopravne dogmatike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Kako stehtati (so)storilsko voljo?

dr. Matjaž Ambrož, 4.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 38/2012Sostorilstvo je v slovenskem pravnem prostoru tradicionalno pojmovano objektivno-subjektivno. Pri vsebinski napolnitvi te formule, zlasti njenega subjektivnega dela, sicer prihaja do manjših razhajanj, prevladujoče gledanje, ki se je usidralo tudi v sodni praksi, pa je naslednje: po objektivni plati je za sostorilstvo potrebno sodelovanje pri sami izvršitvi ali vsaj bistven prispevek k dejanju, po subjektivni plati pa, da sostorilec dejanje šteje "za svoje lastno", da ravna cum animo auctoris oziroma s "storilsko voljo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dileme eventualnega naklepa

dr. Matjaž Ambrož, 30.8.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2012Eventualni naklep, pri nas doslej utemeljen na storilčevem odnosu do prepovedane posledice, je z zadnjo novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B) malenkost spremenjen, zakon ga po novem opredeljuje kot storilčev odnos do celotnega dejanja. Tako po starem kot tudi po novem zakon eventualni naklep pojmuje kot psihično danost, ki mora obstajati tempore criminis. To tradicionalno gledanje, po katerem mora sodišče eventualni naklep "poiskati v glavi storilca", se danes problematizira kot neživljenjsko. V prodoru je stališče, ki eventualni naklep pojmuje zlasti kot sodnikovo vrednostno sodbo, ki jo ta izoblikuje na podlagi presoje "vseh okoliščin primera". Zanimalo me bo, kaj je bolje: vztrajati pri tem, da mora biti eventualni naklep trdno vezan na psihični substrat, ali pa se sprijazniti s tem, da je eventualni naklep bolj kot psihično dejstvo sodnikova vrednostna sodba. Poleg tega si velja postaviti vprašanje, ali je med obema pristopoma res taka razlika, kot se zdi na prvi pogled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Nekavzalni prostovoljni odstop v noveli KZ-1B

dr. Matjaž Ambrož, 26.1.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2012Novela Kazenskega zakonika KZ-1B v materijo poskusa ni posegla, z izjemo nekoliko širših možnosti za nagrajevanje prostovoljnega odstopa storilca in udeležencev. Po novem je fakultativna odpustitev kazni predpisana tudi za t. i. nekavzalni prostovoljni odstop (prostovoljni odstop, pri katerem med prizadevanji za preprečitev prepovedane posledice in izostankom prepovedane posledice ni vzročne zveze). Tak prostovoljni odstop je podan, ko si storilec (oziroma udeleženec) iskreno in primerno prizadeva preprečiti posledico, vendar pa ta izostane neodvisno od njegovih prizadevanj (nova tretji odstavek 36. člena in tretji odstavek 40. člena KZ-1). Taka ureditev v primerjalnem pravu ni redkost, poznajo jo denimo nemški (drugi odstavek 24. člena), švicarski (tretji odstavek 23. člena) in avstrijski KZ (drugi odstavek 16. člena), uvedel pa jo je tudi novi hrvaški KZ (tretji odstavek 35. člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Tri leta potem

Matjaž Ambrož, 25.8.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 32/2011Kmalu bodo minila tri leta, odkar je začel veljati KZ-1. Trenutno je v postopku njegova prva obsežnejša novela, imenovana KZ-1B, katere cilj je "nujna poprava neskladnosti, napak in nedoslednosti v veljavnem zakonskem besedilu". Za obsežnejšo preureditev zakonika se predlagatelj (Ministrstvo za pravosodje) ni odločil, ker je ocenil, da bi bila zanjo potrebna "tehten kritični premislek ter daljši čas uporabe v praksi". Tako želi
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Poklicno tipična ravnanja kot kazniva pomoč?

Matjaž Ambrož, 7.7.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 26/2011Tema, ki je v novejši kazenskopravni literaturi pridobila precejšnjo pozornost, je vprašanje, ali ravnanja, ki pomenijo običajno, vsakdanje opravljanje poklica, lahko pomenijo kaznivo pomoč. Primerov, ki to dilemo ponazarjajo, je na desetine. Taksist med službo odpelje požigalca skupaj s kanistrom bencina na kraj kaznivega dejanja in mu to storitev normalno zaračuna "po taksimetru" (pri tem pa pozna storilčeve načrte). Osebni bančnik na željo komitenta nakaže večji znesek na neki anonimni bančni račun, pri čemer ve, da sodeluje pri utaji davkov. Trgovec z živili s hrano in pijačo zalaga bordel, pri čemer ve, da se lastnik ukvarja z izkoriščevalsko prostitucijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Problem malomarnega sostorilstva

Matjaž Ambrož, 10.3.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 9/2011Prejšnji Kazenski zakonik (KZ) je imel določbo o tem, da sostorilec odgovarja "v mejah svojega naklepa ali malomarnosti" (prvi odstavek 29. člena KZ), s čimer je izrecno dopuščal malomarno sostorilstvo. Novi Kazenski zakonik (KZ-1) pa je s spremembami na področju storilstva in udeležbe sprožil različne razlage tega vprašanja, s čimer je razpravo o malomarnem sostorilstvu napravil (znova) aktualno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄2

Kazensko pravo v globalnem svetu

Matjaž Ambrož, 20.1.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 2/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

Vprašanja lastnoročnosti izvršitve, napeljevanja in posrednega storilstva

dr. Matjaž Ambrož, 16.9.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄24-25

Zakonodajna raba izraza kaznivo dejanje

dr. Matjaž Ambrož, 17.6.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 24-25/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄21

Kaznivo dejanje opustitve pomoči: Vprašanje posledice in vzročne zveze

dr. Matjaž Ambrož, 27.5.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 21/2010Vzemimo za izhodišče naslednje dejansko stanje iz novejše slovenske sodne prakse. Obdolženca in oškodovanec so bili na martinovanju, kjer so vsi trije popili veliko alkohola. Močno vinjeni oškodovanec je izgubil ravnotežje in padel po stopnicah, pri čemer je utrpel hude poškodbe glave in možganov (o...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Posredno storilstvo

dr. Matjaž Ambrož, 22.4.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 16-17/2010Institut posrednega storilstva, ki ga je Kazenski zakonik (KZ-1)1 uredil v prvem odstavku 20. člena, je v slovenskem pravu relativna novost. Prej ga kazenski zakonik ni izrecno urejal, vendar pa institut sodni praksi ni bil povsem tuj. Pravna figura posrednega storilstva temelji na predpostavki, da ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄14

Tretmanska obravnava storilcev spolnih kaznivih dejanj

Jasmina Arnež, 9.4.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jasmina Arnež, Jasmina Arnež, Pravna praksa, 14/2009Alternativne tretmanske metode za storilce spolnih kaznivih dejanj so po dognanjih strokovnjakov lahko učinkovitejše pri zmanjševanju njihovega recidivizma in tako pri zmanjševanju katastrofalnih posledic, ki jih imajo ta kazniva dejanja za viktimizirane ženske ali otroke. Žal so mnoge še vedno poma...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄15

Poveljniška odgovornost in predlog KZ-1

dr. Matjaž Ambrož, 17.4.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 15/2008dr. pravnih znanosti, docent na PF v Ljubljani znanosti, docent na PF v Ljubljani Novela KZ-B (2004) je že vsebovala nekatere rešitve, cilj katerih je bila vključitev Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča v slovenski pravni red. Vprašanju poveljniške odgovornosti se je zakonodajalec...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄13

Izvršitev zaporne kazni, ki jo izreče MKS

dr. Matjaž Ambrož, 3.4.2008

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 13/2008dr. pravnih znanosti, docent na PF Univerze v Ljubljani Med argumenti v prid kazni dosmrtnega zapora, predvideni v predlogu KZ-1, je tudi stališče, da takšno kazen potrebujemo zato, ker brez nje Slovenija ne bi mogla izvršiti kazni dosmrtnega zapora, ki bi jo potencialno izreklo Mednarodno kazens...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄46

Krivda in kazenska odgovornost v predlogu KZ-1

dr. Matjaž Ambrož, 29.11.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 46/2007dr. pravnih znanosti, docent na PF Univerze v Ljubljani Prispevek je namenjen pregledu in kritični analizi sprememb na področju krivde in kazenske odgovornosti v predlogu KZ-1. Poleg predlagane spremembe vsebine pojma kazenske odgovornosti so obravnavane tudi spremembe na področju neprištevnosti...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Nova zgradba kaznivega dejanja v predlogu KZ-1

dr. Matjaž Ambrož, 25.10.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 41-42/2007dr. pravnih znanosti, docent na PF Univerze v Ljubljani V petek, 12. oktobra 2007, je bil v javno razpravo poslan predlog novega Kazenskega zakonika (KZ-1). Gre za najobširnejšo novelo KZ doslej (šteto od KZ-94), ki prinaša poleg preštevilčenja členov tudi daljnosežne spremembe institutov splošn...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
46(1) 44(2) 43(1) 42(1)
41-42(1) 39(1) 38(1) 38-39(1)
36(2) 33(1) 32(1) 31-32(1)
29-30(1) 28-29(2) 26(1) 25(1)
24-25(2) 21(1) 18(1) 17(1)
16-17(2) 15(1) 14(3) 13(2)
12(1) 9(1) 6(1) 5(1)
3(2) 2(4) 1(1)

Leto objave

2019(2) 2018(1) 2017(3) 2016(1)
2014(1) 2013(1) 2012(3) 2011(4)
2010(4) 2009(1) 2008(2) 2007(6)
2006(4) 2005(3) 2004(2) 2003(1)
2002(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov