O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 92)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

V noveli zakona veliko sprememb za KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

MNZ obravnava 74.000 kaznivih dejanj na leto

Urša Ravnikar Šurk, 18.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 16/2019Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023. Akt vključuje tudi analizo stanja, govori o gospodarski kriminaliteti pri varovanju finančnih interesov v državi, korupciji in zaščiti javnih sredstev ter opredeljuje različne strategije. Ministrstvo navaja, da je ovrednotena finančna škoda zelo velika - v zadnjih petih letih je znašala 3,29 milijarde evrov oziroma kar 89 odstotkov zaznane materialne škode, ki jo v Sloveniji povzroči kriminaliteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Težave pri izvajanju vzgojnega ukrepa oddaje v zavod za usposabljanje

Ivan Šelih, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 15/2019Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se po postopku in pogojih, ki jih določa zakon, izreče kazen ali pa se zanje uporabi katerega od vzgojnih ukrepov. Mednje spada tudi oddaja v zavod za usposabljanje, ki se sicer v praksi izreče le redko, pa vendar je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) že večkrat opozoril na težave pri njegovem izvajanju. Z njimi se je ponovno srečal letos ob primeru mladoletnika, ki mu je sodišče ta ukrep izreko namesto ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Zato verjamemo, da so lahko naše ugotovitve in predlogi zanimivi tudi širši strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Slabo stanje v slovenskih zaporih

Urša Ravnikar Šurk, 14.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2019Po ocenah udeležencev razprave na Odboru Državnega zbora za pravosodje bo odprava vseh problemov zaporskega sistema dolgotrajna in bo trajala več kot en mandat, četudi začnemo že danes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Osebni pregledi obsojencev v luči človekovih pravic

Ivan Šelih, 7.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 5-6/2019V zadnjem času smo lahko v različnih medijih spremljali številne prispevke, ki so se nanašali na položaj zaprtih oseb (obsojencev in pripornikov) v naših zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Pri tem je bilo mogoče zaslediti tudi informacije o tem, da naj bi Varuh človekovih pravic (Varuh) in Ministrstvo za pravosodje (MP) "odločila, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov". Varuh seveda ni nikoli odločil, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov, saj takšnih pooblastil niti nima. S problematiko obveznih osebnih pregledov obsojencev pa smo se lansko leto dejansko srečali ob obravnavi anonimnega pisanja obsojenk iz ZPKZ Ig, ki so se pritožile zaradi osebnih pregledov ob prihodu iz zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Novela ZKP na poti v Državni zbor

Urša Ravnikar Šurk, 7.2.2019

Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 5-6/2019Vlada je sprejela besedilo predloga novele Zakona o kazenskem postopku. Sprememba ZKP je bila napovedana že v prejšnjem vladnem mandatu, a je naletela na močan odpor raznih deležnikov in nazadnje ni prestala veta v Državnem svetu. Tokratna novela je manj ambiciozna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Težave specializiranih oddelkov sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 17.1.2019

Sodišča, Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2019Trenutno stanje na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je zaskrbljujoče, saj imajo zaposlenih le 17 sodnikov, ki so preobremenjeni. Potreba po okrepitvi kadra obstaja že dalj časa. Vrhovno sodišče je leta 2016 Ministrstvu za pravosodje predlagalo dodelitev desetih novih sodniških mest, toda razpis za prvih šest je bil objavljen šele lani. Zaradi postopkovnih pravil je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh ljubljanskih sodnic. Ostale tri kandidature, dveh kranjskih in ene novomeške sodnice, je sodni svet zavrnil z razlago, da bi se z odhodom omenjenih sodnic pojavile težave na njihovem matičnem sodišču. Ker za delo na specializiranem oddelku že tako ni veliko zanimanja, se vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča boji, da ga bo po zadnjih dogodkih še manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse

dr. Miha Šepec, 10.1.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 1-2/2019Krivda je v kazenskem pravu zagotovo med najbolj teoretično kompleksnimi in v teoriji različno obdelanimi in zato neenotnimi koncepti. Povsem nasprotno pa pojmovanje naklepa odraža najvišjo stopnjo subjektivno zavržnega storilčevega odnosa do dejanja in je v teoriji splošno sprejet koncept.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dosmrtni zapor in primerjava držav EU

Klančnik Dora, Šepec Miha, 20.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dora Klančnik, dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 49-50/2018Vlada je pred kratkim predlagala novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), Uradni list pa bo izdal obsežen, več kot 1000-stranski znanstveni komentar Kazenskega zakonika, ki bo razkril številne dileme, nepravilnosti in anomalije našega Kazenskega zakonika (KZ-1). Nesporno se bo zakonodajalec moral odzvati na polemike, na katere opozarjajo avtorji komentarja, ob morebitni noveli KZ-1F pa se bo zakonodajalec zagotovo ponovno dotaknil nadvse perečega vprašanja uzakonitve dosmrtnega zapora - sankcije, ki jo je Slovenija uvedla leta 2008 s prihodom KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Preudarno izboljšati kazenskopravno zakonodajo

Drago Šketa, 6.12.2018

Kazenski postopek

Drago Šketa, Pravna praksa, 47/2018Letošnje leto je za slovensko pravosodje posebno, saj ga zaznamuje tudi stota obletnica delovanja državnega tožilstva na Slovenskem. Zgodovinska dejstva so sicer lahko suhoparna, vendar jim zaradi tega nikakor ne smemo odreči pomembnosti. Današnja dobro delujoča in dinamična tožilska organizacija je namreč plod stoletnih prizadevanj, ko se je iz vrhovnega pravdništva oblikovalo tožilstvo današnjega časa, ki je kot del pravosodja samostojen sui generis državni organ. Razvojna vizija za prihodnost vključuje odprtost in transparentnost državnega tožilstva, kar se že kaže s pričetkom objavljanja statističnih podatkov na uradni spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva RS (VDT RS). Veliko sta k temu prispevala tudi modernizacija informacijskega sistema in razvoj analitične službe v iztekajočem se letu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

(Ne)upravljanje premoženja, odvzetega v kazenskem postopku

Petra Šubernik, 13.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Petra Šubernik, Pravna praksa, 34/2018V prispevku predstavljam v praksi zaznane sistemske pomanjkljivosti v zvezi s postopkom izvršitve odvzema premoženja, ki se v kazenskem postopku odvzame kot premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z določanjem upravljavcev na ta način odvzetega premoženja in z upravljanjem takšnega premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Kaznivost objave sporočil in posnetkov s seksualno vsebino

Marko Štante, 30.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Štante, Pravna praksa, 32/2018Vse pogosteje prihaja med nekdanjimi partnerji, ki se ne razidejo v prijateljskih odnosih, zaradi želje po maščevanju, ponižanju ali izsiljevanju do groženj o razkritju golih fotografij ali video posnetkov (ki so bili pred tem posneti prostovoljno) oziroma do maščevalne pornografije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Pravica do odvetnika v kazenskem postopku - stanje in izzivi

Vučko Katarina, Kogovšek Šalamon Neža, 10.5.2018

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vučko, dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 18/2018Pravica osumljencev in obdolžencev do odvetnika in pravne pomoči je temeljna človekova pravica, zavarovana s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. V ustavnih demokracijah je trdno zasidrana, izvajanje pravice v praksi pa pokaže, da v sistemu še vedno obstajajo področja, ki zahtevajo pozornost za boljše izvajanje pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Sprememba sodne prakse pri kaznivih dejanjih (poslovne) goljufije

Marko Štante, 29.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Štante, Pravna praksa, 12-13/2018Kaznivo dejanje poslovne goljufije je poleg zlorabe poloz?aja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti najpogostejs?e gospodarsko kaznivo dejanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Množinski zakonski znaki v inkriminacijah kaznivih dejanj in pravljična metoda argumentacije

dr. Miha Šepec, 9.11.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 43/2017Jezik je pravnikovo temeljno orodje. Pravo je umetnost argumentacije in skrbnega premlevanja ter utemeljevanja stališč. Pravnik, ki ni vešč jezika, ne bo sposoben ustrezno predstaviti svojih stališč in bo zato neuspešen pri prepričevanju pravnega avditorija s svojimi argumenti. Toliko bolj to velja za zakonodajalca, ki nam predpisuje obvezna pravna pravila. In še toliko bolj to velja za področje kazenskega prava, na katerem morajo biti določbe Kazenskega zakonika (KZ-1) kristalno jasne, nesporne, nedvoumne in kirurško natančne, saj so lahko podlaga za odvzem posameznikove prostosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Izgon mladoletnega tujca zaradi kaznivih dejanj

Lena Šutanovac, 7.9.2017

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 33/2017Ob povečanju imigracije v Evropo v zadnjih letih je mogoče pričakovati tudi porast števila zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), ki se ukvarjajo s tujci. V zadevi Külekci proti Avstriji se je ESČP ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je dopustno iz države izgnati posameznika, ki je v tej državi odraščal, zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storil kot mladoletnik?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kolektivno kaznivo dejanje - teoretična dilema v slovenski kazenski teoriji in praksi

dr. Miha Šepec, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 30-31/2017Šošić je že leta 2013 opozoril, da se kolektivno kaznivo dejanje v naši teoriji, zakonodaji in sodni praksi razlaga nedosledno ter da bi bilo treba to nedoslednost odpraviti. Z njim se vsekakor strinjam, in ker gre za resen dogmatični problem, ki je v našem pravnem prostoru še vedno prisoten, temu namenjam ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Za učinkovito in prodorno kaznovalno politiko

Drago Šketa, 18.5.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Drago Šketa, Pravna praksa, 19/2017Temeljno vodilo pri pripravi vizije dela državnega tožilstva RS za naslednjih šest let je bilo poskusiti odgovoriti na vprašanje, kako lahko tožilstvo kot organ pregona pripomore k izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer v državi ter s tem k ustreznemu ekonomsko-družbenemu razvoju in blaginji družbe. Povečana učinkovitost pregona, ki se kaže kot hitro, kakovostno in uspešno reševanje kazenskih zadev, namreč igra pomembno vlogo v različnih segmentih družbenega življenja, zaradi česar je treba politiko pregona oblikovati tako, da usmeri državna tožilstva, da s svojim delom še naprej pripomorejo k ustvarjanju neodvisnega, učinkovitega in pravičnega pravosodja. Pri tem je treba stremeti k uravnoteženemu delovanju zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, vse v interesu krepitve pravne in socialne države. V zadnjem času se je namreč zaupanje v državne institucije zmanjšalo, zaradi česar bo v prihodnosti še toliko večja potreba po ciljno naravnanih ukrepih, ki bodo spremenili družbeno ozračje. Tožilstvo kot najbolj neposredno represiven obraz države je temeljni akter pri preganjanju kaznivih dejanj, ki so za družbo najbolj nesprejemljiva, zaradi česar javnost toliko bolj pričakuje hitro in uspešno reševanje kazenskih zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Plačilo izrečene globe v primeru umika zahteve za sodno varstvo

Petra Šubernik, 23.2.2017

Prekrški

Petra Šubernik, Pravna praksa, 7-8/2017V praksi se je pojavilo vprašanje, ali storilec prekrška obdrži pravico do polovičnega plačila globe, izrečene s plačilnim nalogom (oziroma s pisno odločbo o prekršku), kadar storilec zoper plačilni nalog vloži zahtevo za sodno varstvo, kasneje pa zahtevo umakne? Določbe Zakona o prekrških (ZP-1) ne dajejo jasnega odgovora na to vprašanje, zato v prispevku podajam svoje stališče oziroma odgovor, ki bo razrešil dilemo, hkrati pa naj pripomore k pravilnemu in usklajenemu delovanju prekrškovnih organov, kot tudi vseh nas - potencialnih storilcev prekrškov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Preprečitev ali oviranje ustanavljanja političnih strank - praznina v Kazenskem zakoniku

dr. Miha Šepec, 26.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 3-4/2017Svobodna in prostovoljna ustanovitev politične stranke kot združenja državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, je osnovni pogoj demokratične družbe in v razviti pravni državi ena od temeljnih ustavnih človekovih pravic. Brez političnih strank ni demokracije. Državni režim, v katerem vlada le ena politična stranka, ki onemogoča ustanavljanje političnih strank z nasprotnimi interesi, nasproti misleče pa označi kot politične nasprotnike, nam je iz naše zgodovine še predobro poznan. Osamosvojena Slovenija, ki se je oddaljila od tedanjega nedemokratičnega režima, bi zato morala še toliko bolj poskrbeti, da je ustanavljanje političnih strank v Sloveniji popolnoma svobodno in da ne more nihče te temeljne ustavne pravice omejevati, preprečevati ali ovirati, če za to niso podane ustavno dopustne omejitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Kaznivo dejanje goljufije ali vsakdanja (poslovna) praksa - primer prodaje rabljenih avtomobilov

dr. Miha Šepec, 24.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 45-46/2016Pred kratkim sem kupoval rabljeno vozilo. Presenečen, če ne kar šokiran, sem bil ob seznanitvi s tem, kaj vse se dogaja na trgu rabljenih vozil. Zmanjševanje števila prevoženih kilometrov avtomobila, ki slednjega naredi bolj vabljivega in mu dvigne ceno, je že kar stalnica pri vsaki "garažni" avtohiši in pri neuveljavljenih prodajalcih rabljenih vozil s statusom s. p. Nič kaj pretirano nenavadno in sporno se prodajalcem ne zdi niti laganje o ohranjenosti vozila po telefonu ter namerno zavajanje o potrjenosti servisne knjige, nakar pri ogledu kupec dobi le nekaj izbranih računov s servisa, ki pogosto niso potrjeni ali pa gre samo za predračune. Marsikateri prodajalec zaprisega, da je vozilo imelo le enega lastnika, pa še to naj bi bila neka stara gospa. Tisti najbolj drzni pa so pravi eksperti za to, da kako vozilo, ki je primerno le še za na odpad, servisirajo in polepšajo le toliko, da ga prodajo naivnemu kupcu. Presenetili me ne bi niti ponarejeni dokumenti in dokazila o izvoru avtomobila ter ostala pravno sporna dejanja. Vprašanje, ki se mi v tej zgodbi kot kazenskemu pravniku in potencialni žrtvi prodajalcev avtomobilov postavlja, je, ali vsa ta navedena (in ostala) dejanja prodajalcev rabljenih vozil ustrezajo zakonskim znakom kaznivega dejanja goljufije ali pa gre morda v teh primerih za običajno in ustaljeno poslovno prakso, ki v svetu rabljenih vozil ni sporna, nezadovoljen kupec pa ima na voljo le civilno varstvo. Ob tem vprašanju se postavlja dogmatično bolj kompleksno vprašanje, do katere mere lahko prodajalec zapeljuje in zavaja kupca z namenom uspešne prodaje in je to še kazenskopravno sprejemljivo, kje pa je tista meja, ko se "poslovno" zavajanje prelevi v kaznivo dejanje goljufije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Ustavitev izvrševanja ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu

Ivan Šelih, 27.10.2016

Kazenski postopek

Ivan Šelih, Pravna praksa, 41-42/2016Med obravnavanimi zadevami pri Varuhu človekovih pravic (Varuh) je bila tudi pobuda enega od centrov za socialno delo (CSD). Ta je izpostavljal, da je kot skrbnik osebe, ki je bila nastanjena v Enoti za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, prejel sklep sodišča o ustavitvi izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu šele, ko je zanj sam zaprosil, vendar pa ni bil poklican k sodelovanju v tem sodnem postopku. Čeprav je sodišče s sklepom ustavilo izvrševanje ukrepa, ni bila zagotovljena namestitev osebe v drugo primerno ustanovo, in to kljub ugotovitvi izvedenke, da je potrebna namestitev osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Tako je oseba, za katero je skrbel, čez noč ostala brez ustrezne namestitve, ne da bi imela (po skrbniku) sploh možnost obrambe. V postopku pred ustavitvijo izvrševanja ukrepa o tem njen skrbnik ni bil obveščen, prav tako ni bilo pridobljeno njegovo stališče. Ker ga sodišče ni povabilo k sodelovanju, center kot skrbnik ni imel niti možnosti poskrbeti za ustrezno namestitev osebe oziroma pravočasno izvesti ustrezne postopke v ta namen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odgovornost delodajalca za mobing

Miha Šercer, 20.8.2015

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šercer, Pravna praksa, 31-32/2015Ugotovljeno je bilo, da je ena od vodij nad svojo podrejeno izvajala mobing. Kdo odškodninsko odgovarja delavki - ta vodja ali podjetje? Ali moramo kot delodajalec ukrepati zoper vodjo in kakšni so ti ukrepi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Pomanjkljiva ureditev odvzema brisa ustne sluznice in analize DNK po ZKP

Miha Šošić, 2.7.2015

Kazenski postopek

Miha Šošić, Pravna praksa, 26/2015Čeprav je bila ureditev odvzema brisa ustne sluznice in hranjenja pridobljenih podatkov podvržena ustavni presoji in strokovni kritiki ter je predmet nedavne zakonodajne spremembe, je treba dodatno opozoriti na nekatere odprte težave v zvezi z odvzemom brisa ustne sluznice in analizo DNK, ki se nanašajo zlasti na pravico do zasebnosti in pravico do obrambe v okviru poštenega kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Ali vlagatelju zahteve za sodno varstvo pripada tudi obvestilo o njenem odstopu sodišču?

Ivan Šelih, 23.4.2015

Prekrški

Ivan Šelih, Pravna praksa, 16-17/2015Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana (Mestno redarstvo) je po navadni pošti prejeto vlogo z naslovom Prošnja za ustavitev izterjave kot pravočasno in dovoljeno zahtevo za sodno varstvo odstopilo v reševanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani, vendar vlagatelja o tem dejanju ni obvestilo. To dejstvo mu ni bilo sporočeno ali kakorkoli drugače omenjeno niti v obširni komunikaciji z njim po e-pošti. Odstop vloge sodišču je štel za pomoto, ker sodnega varstva ni zahteval, saj naj bi v svojem dopisovanju izrazil zgolj nezadovoljstvo z izrečeno kaznijo. Mestnemu redarstvu je očital, da je bila zadeva poslana sodišču brez "njegove vednosti, odobritve ali zahteve", saj je v roku plačal (polovični) znesek kazni, ker je presodil, da njegovo dopisovanje po e-pošti ni bilo uspešno. Zato ga je presenetilo, da je pozneje prejel še odločitev sodišča s pozivom za plačilo sodne takse. Ker menimo, da so stališča Varuha človekovih pravic RS v tej zadevi lahko zanimiva tudi širše, želimo nanje v tem prispevku še posebej opozoriti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(1) 47(4) 46(2)
45(1) 45-46(1) 44(1) 43(1)
41-42(1) 39(2) 39-40(1) 34(1)
33(1) 32(1) 31-32(4) 30-31(1)
28(2) 26(3) 25(1) 23(1)
23-24(1) 22(3) 22-23(1) 21(2)
21-22(1) 20(3) 19(4) 19-20(1)
18(1) 17(2) 17-18(1) 16(1)
16-17(1) 15(5) 15-16(1) 14(2)
13(1) 13-14(1) 12-13(1) 11(3)
9(1) 9-10(1) 8(4) 7(2)
7-8(2) 6(1) 5(2) 5-6(3)
Več...

Leto objave

2019(8) 2018(6) 2017(6) 2016(2)
2015(6) 2014(4) 2013(4) 2012(2)
2011(1) 2010(4) 2009(2) 2008(3)
2007(7) 2006(7) 2005(1) 2004(1)
2003(2) 2002(1) 2001(1) 2000(2)
1999(4) 1998(1) 1997(5) 1995(2)
1994(2) 1993(4) 1992(2) 1991(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov