Literatura

Stran 1 / 1 Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2018⁄5	Redefinicija kazenskega pregona z Avtentično razlago ZKP Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2018 Kazenski postopek
	Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 5/2018Državni zbor je z Avtentično razlago določb ZKP o pogojih za uničenje gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, povedal, da je "rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok". Gradivo se po tej razlagi ne uniči in lahko postane dokaz v postopku, tudi če zahtevo za preiskavo, obtožnico ali obtožni predlog državni tožilec vloži po poteku dveh let, "če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon". Bistvena podmena sprejete Avtentične razlage je, da kazenski pregon v času izvajanja omenjenih ukrepov, kar je praviloma v predkazenskem postopku, že teče in da lahko po prenehanju izvajanja ukrepov državni tožilec konkludentno izrazi voljo po nadaljevanju pregona z določenimi aktivnostmi.
Pravna praksa, 2017⁄45-46	Neučinkovitost slovenskega kazenskega pravosodja - resničnost ali mit? Boštjan Zrnec Orlič, 23.11.2017 Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev
	Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 45-46/2017V času, ko še vedno visi usoda sveže novele kazenskega procesnega zakona v zraku,se je vredno ponovno ozreti na eno od ključnih gesel zakonodajnih posegov v kazenski postopek, tj. na zahtevo po izboljšanju njegove učinkovitosti. V drugem delu prispevka bom poskušal oceniti, ali je verjetno, da celota doslej sprejetih sprememb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) omogoča izpolnjevanje obetanih se rezultatov glede povečanja učinkovitosti v praksi, še prej pa bi rad opozoril na rutinsko konceptualno poenostavitev, s katero se je legitimirala njihova uveljavitev.
Pravna praksa, 2012⁄37	Postopek o prekrških z najnovejšo sodno prakso Čas Petra, Orel Nuša, 27.9.2012 Prekrški
	meg. Petra Čas, mag. Nuša Orel, Pravna praksa, 37/2012Zakon o prekrških (ZP-1) je v slabih sedmih letih od uveljavitve doživel kar sedem večjih ali manjših zakonodajnih posegov. Pogosti zakonodajni posegi, pomanjkljivo izobraževanje, (pre)široka mreža sodišč, ki odločajo o zahtevah za sodno varstvo, so, kot se zdi, poglavitni razlogi za to, da se sodna praksa na tem področju nikakor ne uspe ustaliti. Še najbolj zaskrbljujoče pa je, da je večini pooblaščenih uradnih oseb, ki odločajo v postopku o prekršku, sodna praksa, kolikor je vendarle je, skoraj nedostopna ali pa se z odločitvami Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča, ki so pomembne za pravilno uporabo določb ZP-1, seznanijo razmeroma pozno. Slednje žal velja tudi za sodišča.
Pravna praksa, 2011⁄38	Različni pristopi prekrškovnih reform Čas Petra, Orel Nuša, 6.10.2011 Prekrški
	mag. Petra Čas, mag. Nuša Orel, Pravna praksa, 38/2011Področje prekrškov je eden tistih temeljev, na katerih se gradi pravna država, saj prekrški zajemajo zelo široko področje bivanja državljanov in se zato z njimi v vseh državah tako ali drugače srečuje večina prebivalstva, je na Konferenci o regionalnem sodelovanju organov, pristojnih za odločanje v zadevah prekrškovnega prava, in izmenjavi izkušenj pri oblikovanju prekrškovne prakse poudarila regionalna svetovalka pri Evropski banki za obnovo in razvoj mag. Mihaela Ristovska. Konferenca je potekala 20. in 21. septembra v Beogradu, pod pokroviteljstvom veleposlaništva Nizozemske pa jo je organiziralo Združenje sodnikov prekrškovnih sodišč Republike Srbije v sodelovanju z USAID in Institutom ISC.
Pravna praksa, 2009⁄21	Vročanje in izvrševanje sodb ter sklepov po zahtevah za sodno varstvo z odmero sodnih taks Kovač Polona, Orel Nuša, Čas Petra, 28.5.2009 Upravni postopek in upravne takse, Prekrški
	Petra Čas, Nuša Orel, Polona Kovač, Nuša Orel, Pravna praksa, 21/2009Vročanje je eno najpomembnejših procesnih dejanj, saj je praviloma pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja, ki ga organ, ki postopek vodi, posreduje drugim udeležencem v postopku. Zato je pravilnost postopanja akterjev pri vročanju zelo pomembna, saj ob bistvenih napakah pri vročanju ne pride do p...
Pravna praksa, 2008⁄24-25	Oblike plačilnih nalogov, izdanih v postopku o prekršku Nuša Orel, 19.6.2008 Upravni postopek in upravne takse, Prekrški
	Nuša Orel, Nuša Orel, Pravna praksa, 24-25/2008Postopek o prekršku pred prekrškovnimi organi1 se lahko konča z izdajo plačilnega naloga, ki sicer velja kot pisna odločba le tedaj, če hitri postopek ni izključen.2 Zakon o prekrških (ZP-1)3 tudi po noveli ZP-1E4 ohranja možnost izdaje dveh oblik plačilnih nalogov, in sicer običajnega plačilnega na...
Pravna praksa, 2007⁄13-14	Posebni primeri plačilnega naloga Nuša Orel, 5.4.2007 Prekrški
	Nuša Orel, Pravna praksa, 13-14/2007univ. dipl. pravnica, okrajna sodnica, Okrajno sodišče v Kočevju Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-1D)ŠO]1 poleg običajne oblike plačilnega naloga, kot je določen v 57. členu Zakona o prekrških (ZP-1),ŠO]2 uvaja tudi posebne primere plačilnega naloga, namenjene delu po...
Pravna praksa, 2004⁄2	Zaščita žrtev trgovine z ljudmi v EU Jože Oberstar, 22.1.2004 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	Jože Oberstar, Pravna praksa, 2/2004Slovenska pot v EU: varstvo človekovih pravic in mednarodna humanitarna pomoč 1. Primarna zakonodaja EU 2. Sekundarna zakonodaja EU 2.1. Zakonodaja, ki ureja zaščito žrtev na splošno 2.2. Zakonodaja, ki specifično ureja zaščito žrtev trgovine z ljudmi 3. Zakonodaja držav članic EU, bodoč...
Pravna praksa, 2003⁄39	Mednarodna politika in (kazenska) odgovornost v mednarodnem (in notranjem) pravu Jože Oberstar, 6.11.2003 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Jože Oberstar, Pravna praksa, 39/2003Ko ob novih terorističnih napadih v Iraku obujamo spomin na žrtve terorističnega napada v ZDA, ko mnogi govorijo o koncu mednarodnega prava, o njegovem dokončnem umiku pred politiko, ko ZDA kot edina preostala velesila tepta lastne dosežke in uspehe »stare Evrope« - od Magne Charte, Deklaracije o čl...
Pravna praksa, 2003⁄35	Pomoč žrtvam trgovine z ljudmi Jože Oberstar, 16.10.2003 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	Jože Oberstar, Pravna praksa, 35/2003Vrhovna državna tožilka Zdenka Cerar, minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc in predsednica Društva Ključ – Centra za boj proti trgovini z ljudmi. Katjuša Kodele Kos so 13. septembra 2003 v Centru Evropa v Ljubljani, v prisotnosti veleposlanika EU v Sloveniji g. Evrana Fuareja, podpisali sporaz...
Pravna praksa, 2003⁄18	Novi kazenskopravni elementi pri preprečevanju nezakonitega vstopa, tranzita in prebivanja - Jože Oberstar, 22.5.2003 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	Jože Oberstar, Pravna praksa, 18/2003Svet EU je na podlagi francoskega predloga v času francoskega predsedstva EU v letu 2000(1) sprejel nov dokument - Okvirni sklep sveta EU o krepitvi kazenskopravnega okvira pri preprečevanju nezakonitega vstopa, tranzita in prebivanja(2) - s katerim hoče tudi na kazenskopravnem področju postrožiti...
Pravna praksa, 2003⁄8	Migracije, trgovina z ljudmi in zaščita žrtev Jože Oberstar, 6.3.2003 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	Jože Oberstar, Pravna praksa, 8/20031. RAZMEJITEV MED TRGOVINO Z LJUDMI IN TIHOTAPLJENJEM LJUDI V MEDNARODNEM PRAVU 2. TRGOVINA Z LJUDMI IN MIGRACIJE V EVROPSKEM PRAVNEM REDU 2. 1. Primarna zakonodaja in trgovina z ljudmi 2. 2. Zadnje novosti pravnega reda EU na področju trgovine z ljudmi 3. MIGRACIJSKO IN AZILNO PRAVO TER TRGOVINA Z ...
Pravna praksa, 2001⁄26-27	Preprečevanje in boj proti korupciji Jože Oberstar, 6.9.2001 Uprava, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Jože Oberstar, Pravna praksa, 26-27/2001Temeljni mednarodni dokumenti, zakonodaja, izgradnja institucij in praksa z vidika bodočega članstva v Evropski uniji Indeks zaznavnosti korupcije v letu 2001 1. Definicija korupcije 2. Temeljni mednarodni dokumenti 2.1. Kazenskopravna konvencija o korupciji 2.2. Civilnopravna konvencija Sveta Ev...
Pravna praksa, 2001⁄20	Boj proti nezakoniti trgovini z mamili in terorizmu Jože Oberstar, 28.6.2001 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Jože Oberstar, Pravna praksa, 20/2001Temeljni mednarodni dokumenti in njihov pomen za policijsko delo 1. Opredelitev temeljnih pojmov 1.1. Definicija mamil 1.2. Definicija terorizma 2. Temeljne mednarodne konvencije 2.1. Najpomembnejše mednarodne konvencije s področja boja proti nezakonitem prometu z mamili 2.1.1. Enotna ko...
Pravna praksa, 2001⁄7	Boj zoper organizirani kriminal Jože Oberstar, 8.3.2001 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Jože Oberstar, Pravna praksa, 7/2001Temeljni mednarodni dokumenti in njihov pomen za policijsko prakso Že nekaj časa sem mi zdi nujno potrebno na enem mestu in zgoščeno opredeliti, kaj natančno Evropska unija (EU) pričakuje od nas in od lastnih držav na področju boja proti organiziranemu kriminalu. Kaj smo v procesu približevanja p...
Pravna praksa, 2001⁄5	Kazenskopravni instituti v nemščini Anton Omerza, 15.2.2001 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Anton Omerza, Pravna praksa, 5/2001OST seminarji V Ljubljani je 31. januarja potekal seminar N19 z naslovom "Pasti pri prevajanju pravne terminologije in kako se jim izogniti". Udeležili so se ga sodni tolmači ter drugi strokovni prevajalci iz vladnih ustanov in iz gospodarstva. V prvem delu, ki ga je vodila dr. Ada Gruntar Jer...
<< Prejšnja \| Stran: 1 \| Naslednja >>