O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 95)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja v razmerju do kaznivih dejanj, storjenih v hudodelskih združbah

mag. Andreja Sedej Grčar, 19.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 34-35/2019Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 kot predhodna faza h kasneje storjenim kaznivim dejanjem zaradi razmerja subsidiarnosti izgubi svojo samostojnost. Gre za navidezen stek kaznivih dejanj. Svojo samostojnost prav tako izgubi zaradi prej dokončanih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zbornik 11. konference kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 18.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 28-29/2019Med 4. in 5. decembrom 2018 je v Portorožu potekala že 11. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Uklonilni zapor ni "kazenska sankcija" v smislu izvrševanja Okvirnega sklepa 2006/783

Zoran Skubic, 7.3.2019

Prekrški

Zoran Skubic, Pravna praksa, 9-10/2019Okvirni sklep 2006/783, ki določa pravila vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (Sklep), je skupaj z ureditvijo Okvirnega sklepa 2003/577 namenjen odpravi ovir pri (sodnem) odvzemu nezakonito pridobljenih sredstev v čezmejnih primerih. Pri tem gre za ureditev prava Unije, ki temelji na spoštovanju (temeljnega) načela vzajemnega priznavanja odločb. Države članice (izvršiteljice) morajo posledično priznavati in izvrševati odredbe o zamrznitvi ali zaplembi tovrstnih sredstev ali premoženja, ki jih izdajo pristojni organi drugih držav članic (držav izdajateljic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Spremembe ZKP in smisel tristopenjskega sojenja

Simona Skorpik, 20.12.2018

Kazenski postopek

Simona Skorpik, Pravna praksa, 49-50/2018Kakšne bi bile posledice, če bi predlagani spremenjeni prvi odstavek 380. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pritožbenemu sodišču nalagal, da sámo opravi obravnavo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ponoviti že prej izvedene dokaze ali izvesti nove dokaze, in bi smelo zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo le, če o zadevi ne bi moglo odločiti sámo, ker bi za to obstajali upravičeni pravni ali dejanski razlogi, ki bi jih moralo sodišče druge stopnje posebej obrazložiti? Taka novela ne bi prinesla pospešitve kazenskih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Komunikacijska zasebnost pri pregonu lažjih kaznivih dejanj

Zoran Skubic, 8.11.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2018Zakonita hramba telekomunikacijskih podatkov je v Uniji v stanju pravne negotovosti vsaj od odmevne sodne razveljavitve Direktive 2006/24 o hrambi podatkov. Sodišče (EU) je namreč s sodbo v zadevi Digital Rights Ireland (DRI) v aprilu leta 2014odločilo, da pravila te direktive preprosto prekomerno posegajo v temeljno pravico spoštovanja zasebnega življenja in seveda varstva osebnih podatkov slehernika. In to kljub dejstvu, da je deklariran namen tovrstne hrambe (zgolj?) preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in seveda učinkovit pregon "hudih" kaznivih dejanj, kamor spadata predvsem organizirani kriminal in terorizem. Odziv predvsem sodnih vej oblasti v državah članicah je bil skoraj takojšen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Eksistencialna krivda Zahoda in boj za interpretacijo 297. člena KZ-1

dr. Rok Svetlič, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 39-40/2018V 35. številki PP je bil objavljen članek mag. Primoža Križnarja z naslovom Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1(člen je naslovljen "Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti"). Že dlje časa sem razmišljal o članku, posvečenem tematiki, ki jo obravnava ta člen, tako da me je ta dragoceni prispevek k diskusiji o preganjanju sovražnosti spodbudil k pisanju naslednjih vrstic. Križnar je svojo analizo posvetil argumentu v prid širši interpretaciji izvršitvenega načina kaznivega dejanja. Pledira, da bi dikcijo, "dejanje [...], ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir", aplicirali tudi na zgolj potencialno ogrožanje teh pravnih dobrin. Če je res uveljavljena interpretacija, po kateri so kazniva le dejanja, ki so "tik pred tem", da sprožijo nasilje, tedaj je upravičen pomislek, ali ta interpretacija pomenskost člena pokaže "v najboljši luči".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Kazenski zakonik z novelo KZ-1E in uvodnimi pojasnili

Jan Stajnko, 4.10.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Stajnko, Pravna praksa, 38/2018Slovenski zakonodajalec je 24. maja 2017 sprejel novelo KZ-1E, ki je začela veljati 2. junija 2017. Gre za spremembo pomembnejšega zakona, ki predstavlja temelj za daljnosežne posege v človekove pravice posameznikov, a jih hkrati ob upoštevanju načela zakonitosti in načela sorazmernosti tudi ščiti ter tako omogoča dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva tudi v tistih primerih, ko družba začuti potrebo po kaznovanju. Zato je treba pozdraviti novo izdajo zakonskega besedila Kazenskega zakonika (KZ-1) z novelo KZ-1E in uvodnimi pojasnili, katerih avtorica je docentka dr. Sabina Zgaga, svetovalka na Ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Zadržanje pravnomočne kazni zapora v ZDA

Maša Setnikar, 4.10.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 38/2018Po uvodni predstavitvi študije o začasnem zadržanju kazni zapora po pravnomočni obsodbi sem poleg slovenske najprej predstavila kanadsko in nato še nemško doktrino in prakso. V pričujočem prispevku predstavljam ureditev tega vprašanja v ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Ukrepi v kazenskem postopku proti guvernerju nacionalne centralne banke članice Evrosistema

dr. Jorg Sladič, 20.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 35/2018Predsednik Sodišča EU je 20. julija 2018 sprejel pomemben sklep, s katerim je v veliki večini zavrnil predlog Evropske centralne banke (ECB) za izdajo začasne odredbe, s katero naj se latvijskim organom kazenskega postopka prepreči preiskovanje predsednika nacionalne centralne banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Zadržanje pravnomočne kazni zapora v Kanadi

Maša Setnikar, 20.9.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 35/2018Raziskava, ki sem jo uvodno predstavila v prejšnji številki PP, se osredotoča na primerjalnopravno ureditev zadržanja kazni zapora po pravnomočni kazenski obsodbi. V raziskavo smo poleg Slovenije vključili več držav, med njimi tudi Zvezno republiko Nemčijo, Združene države Amerike in Kanado. Tokrat bom predstavila ureditev v Kanadi in pojasnila metodologijo, ki jo je raziskava uporabila za pridobitev statističnih podatkov o zadržanju v tej državi, ter rezultate in sklepe, ki izhajajo iz zbranih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Raziskava o začasnem zadržanju kazni zapora do končne odločitve

Maša Setnikar, 13.9.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 34/2018Ustaljena praksa obeh najvišjih sodišč o napotitvi v zapor pravnomočno obsojenega, ki še ni izčrpal pravnih sredstev na Vrhovnem in Ustavnem sodišču v Sloveniji, obstaja, a je vse prej kot soglasna. Dvom so vanjo vsadili argumenti iz sodniških vrst. V slovenski pravni teoriji navkljub pomembnosti vprašanja do sedaj še ni bilo nobenih avtorici znanih akademskih razprav. Prav tako še ni bilo nobene primerjalne študije, ki bi razkrila stanje glede zadržanj in morebitne prepričljive argumente za in proti v okolju tradicionalnih ustavnih demokracij. Od tod je zrasla ideja za prvo tovrstno raziskavo tega vprašanja, ki jo je pred kakšnim letom začel DDr. Jaklič in pri kateri sodelujem tudi sama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Vplivnostni marketing - poslovna praksa z elementi kaznivih dejanj?

Dženeta Schitton, 5.7.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 26/2018Ko v enem stavku združimo besedi "kaznivo dejanje" in "Instagram", se nam za trenutek zdi to malo pretirano in neupravičeno, saj naj bi se na družbenih omrežjih zadrževali v prostem času in jih uporabljali za sprostitev, povezovanje s prijatelji ipd. Razen če ste ali želite postati vplivnež. Če v ozir vzamemo dejstvo, da je bila leta 2017 na podlagi sponzorskih pogodb vplivnežem izplačana približno ena milijarda dolarjev, do leta 2020 pa se pričakuje, da bo ta številka dosegla vrtoglavih od pet do deset milijard, postane potreba po bolj pozornem vpogledu v dejavnost kar logična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja v izreku sodbe

mag. Andreja Sedej Grčar, 6.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 26/2017Opis vsakega kaznivega dejanja v obtožnici in sodbi mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, kraj in čas storitve, predmet, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, in vse druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj opiše oziroma konkretizira. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani z dejstvi in okoliščinami. Konkretizirati pa pomeni navesti tiste specifične okoliščine vsakega posameznega historičnega dogodka, ki se ujemajo z zakonskimi znaki določenega kaznivega dejanja. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru presojati, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoči pravno vrednotenje, ali je bilo izvršeno določeno kaznivo dejanje. V opis kaznivega dejanja sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja, ne pa tudi tiste okoliščine in dejstva, ki dokazujejo notranja oziroma subjektivna dejstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Listine in korespondenca EU v nacionalnih kazenskih postopkih

dr. Jorg Sladič, 13.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 15/2017V časniku Finance je bila 24. marca 2017 objavljena odredba o preiskavi Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se nanaša na problematiko, o kateri sem že pisal v PP. Zaradi tiskarskega škrata so iz članka, ki je bil objavljen v Pravni praksi, izpadli najbolj pomembni citati s sodno prakso, iz katere izhaja, da se lahko listine institucij EU uporabijo v nacionalnih kazenskih postopkih na vseh stopnjah. Namen tega članka je nadaljevati razpravo in pokazati, da na podlagi sodne prakse Sodišča EU uporaba arhivov in listin EU v nacionalnih kazenskih postopkih ni prepovedana in da Protokol št. 7 k PDEU in PEU o privilegijih in imunitetah EU ne zagotavlja absolutne imunitete, kar pomeni, da se lahko listine uporabljajo v kazenskih postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Načelo ne bis in idem pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja

mag. Andreja Sedej Grčar, 12.1.2017

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 1/2017Kazenski sodnik pri sojenju večkrat naleti na storilca, ki je serijsko izvršil več kaznivih dejanj, za katera se mu hkrati sodi in izreče ena kazenska sankcija. Še preden je bil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v Kazenskem zakoniku (KZ-1) zakonsko urejen, je institut izoblikovala in uporabljala sodna praksa, ki mu je bila zelo naklonjena. Uporaba instituta pa je bila preširoka, predvsem pa neenotna. Sodišča so dejansko prevzemala vlogo zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Vštevanje hišnega pripora z elektronskim nadzorom v izrečeno kazen zapora

Zoran Skubic, 6.10.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2016Promocija in implementacija alternativnih oblik prestajanja kazni zapora in drugih oblik odvzema prostosti v zvezi s kazenskim postopkom sta stalni spremljevalki pravosodne prakse praktično vseh držav članic Unije. Še več - v pogajanjih z marsikatero sedanjo članico je Unija pristop pogojevala tudi z uvedbo čim širšega spektra tovrstnih ukrepov. Toda ali je moč vsako oblastno omejitev prostosti v okviru kazenskega postopka šteti za popolnoma enakovredno, ne glede na siceršnje okoliščine? Sodišče EU je bilo pred kratkim soočeno z dilemo, ali je treba obsojencu v luči Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Okvirni sklep) v trajanje zaporne kazni, ki jo mora prestati v odreditveni državi naloga, v celoti všteti čas, ko je bil v izvršitveni državi podvržen hišnemu priporu z elektronskim nadzorom gibanja in drugim omejevalnim ukrepom. Odgovor je presenetljivo - niti ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Listine in korespondenca institucij EU v kazenskih postopkih

dr. Jorg Sladič, 8.9.2016

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 35/2016Pred kratkim smo v slovenskih medijih zasledili potrjene in nepotrjene informacije ter zanimiva ugibanja o (pred)kazenskih postopkih v Banki Slovenije, ki naj bi zajemali tudi zaseg listin Evropske centralne banke. Objavljeni so bili tudi dopisi ECB, v katerih naj bi ta opozarjala na spornost takega ravnanja. Tudi v mednarodnem pravu vprašanja (pred)kazenskih postopkov, ko pride do vprašanja imunitet tujih držav in mednarodnih organizacij, niso najbolj pogosta. Poudariti je treba, da tu ne gre za imuniteto diplomata (ratione personae).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča

mag. Andreja Sedej Grčar, 7.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 27/2016Na podlagi določil tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-K) lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, ob pogoju, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno ali se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega storilca oziroma kaznivega dejanja treba pridobiti te podatke. Za takšno zahtevo je treba izpolniti dokazni standard razlogov za sum. Torej dokazni standard, ki mora obstajati za podajo kazenske ovadbe zoper določeno osebo, da je storila določeno kaznivo dejanje. Dokazni standard razlogov za sum je tisti minimalni standard, ki mora biti podan, da lahko policija poseže v določene človekove pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Halo, zakonodajalec? Tukaj razburkani ocean kazenskih pravnikov

Nika Skvarča, 17.12.2015

Kazenski postopek

Nika Skvarča, Pravna praksa, 49-50/2015Ob besedah predavateljev o povečevanju represije, o eroziji zasebnosti v digitalnem svetu, o položaju žrtev v kazenskem postopku, o nespametnem medijskem poročanju in o še bolj nespametnem spreminjanju kazenske zakonodaje se v moj spomin prikradel eden bolj poetičnih stripov T. Lavriča. Otožen moški v robotski preobleki pravi: "Nekoč je bil bes. Nemočni bes hrumečih voda. A kaj je krik oceanov brezbrižnemu soncu? Šepet v daljavi. Vihar v kozarcu." Natanko tako si namreč predstavljam komunikacijo med kazenskopravno srenjo in zakonodajalcem. Slednji, nekje visoko na nebu, komaj še opazi zemeljske anomalije. Spodaj pa razburkan ocean kazenskih pravnikov, ki ga "šepetavo" opozarja na reševanje nakopičenih zemeljskih tegob. Ne izključujem pa možnosti, da je to asociacijo izzval le pogled na morje, ki ga je bilo izza zaves portoroške dvorane mogoče opazovati na 8. konferenci kazenskega prava in kriminologije 1. in 2. decembra 2015. Vsekakor bomo v imenu predavateljev vsaj štirikrat poskusili vzpostaviti zvezo z zakonodajalcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Izrek in obrazložitev odločbe o prekršku

dr. Liljana Selinšek, 19.11.2015

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 45-46/2015Višje sodišče v Ljubljani je pred kratkim potrdilo sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je to razveljavilo odločbo Agencije za varstvo konkurence v zadevi Pro Plus. Razlog: premalo konkretiziran prekršek v izreku odločbe o prekršku. Take razveljavitve v praksi niso redke. Ta prispevek ni namenjen ugibanju o razlogih takega stanja, niti razpravi o konkretnih primerih, ampak na teoretični ravni analizira zakonske zahteve glede izreka in obrazložitve odločbe o prekršku, ki jo v hitrem postopku o prekršku izda prekrškovni organ, ter sodno prakso na tem področju z namenom izluščiti temeljne smernice za oblikovanje izreka in obrazložitve odločbe na način, da bo prestala sodno kontrolo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Davčna zatajitev po noveli KZ-1C

dr. Liljana Selinšek, 27.8.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 33/2015Po dolgih letih nejasnih konceptov, težav in razprav, povezanih s pragom kaznivosti pri kaznivem dejanju davčne zatajitve, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), ki bo začel veljati 20. oktobra 2015, posegel v opis tega kaznivega dejanja na način, ki konkretno naslavlja odprta vprašanja in dileme. Iz primerjave besedila prvega in drugega odstavka 249. člena KZ-1 pred novelo KZ-1C in po njej izhajata dve bistveni spremembi v opredelitvi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ki sta tudi predmet analize tega prispevka. Prvič, dejanje je lahko po novem izvršeno z enim ali več ravnanji (tudi serijsko), ki se nanašajo na eno ali več vrst davčnih in drugih predpisanih obveznosti. In drugič, za prag kaznivosti je relevantna skupna višina (seštevek) utajenih oziroma prigoljufanih obveznosti v obdobju največ 12 zaporednih mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Izločitev dokazov v kazenskem postopku (primerjalnopravni pregled)

dr. Liljana Selinšek, 16.7.2015

Kazenski postopek

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2015Institut izločitve (ekskluzije) nedovoljenih dokazov v domačem kazenskem procesnem pravu (pojem, zakonska ureditev in razsežnosti) je v literaturi podrobno obdelan. Znano je, da ima Slovenija uzakonjeno dosledno oziroma radikalno doktrino oziroma sistem absolutnega izločanja dokazov, ki je eden najstrožjih na svetu, saj so v nekaterih primerih nedovoljeni celo zakonito pridobljeni dokazi in dokazi, ki jih (največkrat s kršitvijo pravice do zasebnosti drugega) predložijo tretje osebe, ki pa pri tem ne delujejo kot agent države. Glede na to, da je osnovni namen instituta izločitve dokazov zagotavljanje enakosti orožij strank (se pravi tožilca na eni in obdolženca na drugi strani) v kazenskem postopku in varovanje pravic obdolženca (kot - vsaj v teoriji - šibkejše stranke v postopku), se zdi vzpostavljanje nadpovprečno visokih standardov in vztrajanje pri njih hvalevredno. Vendar pa pregled novejše domače literature in sodne prakse v kombinaciji s primerjalnopravnimi ureditvami tega področja ter okvirnim vpogledom v mednarodno pravo zbuja dvome o razumnosti domače ureditve (gre za tisto vrsto razumnosti, o kateri pripoveduje anekdota o Ribničanu Urbanu, ki se je neposredno po tem, ko je svojega konja odvadil jesti, potožil: "Glej jo glej, mrho, komaj sem jo jesti odvadil, pa mi crkne."). Namen tega prispevka ni polemizirati z domačo zakonodajo, prakso in teorijo, povezano z institutom izločanja dokazov, ampak postaviti tej ureditvi ogledalo - primerjavo z drugimi ureditvami v evropskih pravnih redih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Božično drevesce kot prispodoba slovenskega prekrškovnega prava

Nika Skvarča, 21.5.2015

Prekrški

Nika Skvarča, Pravna praksa, 20-21/2015Letos mineva deseta obletnica velike reforme Zakona o prekrških (ZP-1). V čast temu jubileju na Ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi deseto novelo tega po(ne)srečenega zakona (ZP-1J). Pravzaprav jih je ta čast doletela zaradi vnovične ugotovitve Ustavnega sodišča, da je zakon v neskladju z Ustavo RS. Vendar, kot je bilo slišati na 10. dnevih prekrškovnega prava v Kranjski Gori med 14. in 15. majem, je problem prekrškovnega prava še veliko širši. Do prekrškovne ureditve se namreč vedemo kot do božičnega drevesca, na katerega nenehno natikamo okraske v obliki a, b in c indikatorjev. S tem pa je kaotičnost "drevesca" zagotovljena. A vendarle nas lahko znotraj tega kičastega nereda bodri Nietzschejeva receptura o spreminjanju kaosa v red: z golo pomočjo volje in moči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Osebni dokazi - verbalne izjave kot pot k materialni resnici?

Nika Skvarča, 7.5.2015

Kazenski postopek

Nika Skvarča, Pravna praksa, 18/2015Pridobivanje in vrednotenje izjav osumljenca (obdolženca), prič, izvedencev ter strokovnjakov je v kazenskem postopku precej zapleteno. Opraviti imamo namreč z najbolj zapleteno "stvarjo" na svetu: s človekom. Še vedno je težko razumeti priznanje, ki sta ga pred več kot stotimi leti podala zakonca Franc in Marija Bratuš o umoru njune hčerke. Priznala sta, da sta jo umorila, njeno truplo pa razkosala in zažgala v peči. Dve leti pozneje je novomeški preiskovalni sodnik po naključju zasliševal tatico, za katero je posumil, da bi lahko bila "umorjena" hči zakoncev Bratuš. Dvom se je razblinil v trenutku, ko je prednjo pomolil fotografijo obsojenih zakoncev. Prestopnica je namreč vzkliknila: "Oh, to so pa moj ata." Ali so izjavo o umoru izsili orožniki ali je držalo izvedensko mnenje o bolezenskem stanju zakoncev, ne ve nihče. Po več kot stoletju vemo le to, da se o načinih pridobivanja in vrednotenju izjav udeležencev kazenskega postopka sprašujemo še danes. Natančneje so si ta in še številna druga vprašanja postavljali 22. aprila na Fakulteti za varnostne vede, ki je pripravila posvet o kriminalističnih, kazenskopravnih in psiholoških vidikih osebnih dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Izhodišča pri pripravi predloga novele KZ-1C

Keršmanc Ciril, Selinšek Liljana, 2.4.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ciril Keršmanc, dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 13/2015Ministrstvo za pravosodje je 20. marca 2015 v medresorsko in strokovno usklajevanje poslalo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C). V prispevku so orisana ozadja nastanjanja tega predloga na ministrstvu, podrobneje pa je pojasnjena tudi vsebina najpomembnejših predlaganih sprememb, vključno z razlogi in namenom posamezne spremembe. Poudariti je treba, da je zakonsko besedilo še v začetni fazi in ni mogoče napovedati, katere od predlaganih sprememb bodo sprejete in katere ne. Predlog novele bo namreč po prejemu pripomb, predlogov, komentarjev in mnenj drugih organov ter strokovne in znanstvene javnosti na ministrstvu vnovič preučen z vidika prejetega gradiva, pri čemer bodo lahko predlagane novosti in spremembe tudi bistveno predrugačene ali celo opuščene. S tem prispevkom želiva predvsem prispevati k razpravi v postopku noveliranja Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je vedno pomembna in občutljiva tema.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 47(2) 46(2) 45(1)
45-46(1) 44(2) 43(1) 39(2)
39-40(3) 38(4) 37(2) 36(1)
35(4) 34(3) 34-35(1) 33(2)
32(1) 31-32(1) 28(5) 28-29(1)
27(3) 26(2) 24(2) 23(2)
22(3) 21(1) 20(1) 20-21(2)
19(2) 19-20(1) 18(3) 16-17(1)
15(3) 14(1) 13(1) 12(1)
10(2) 10-11(1) 9(2) 9-10(1)
8(1) 7-8(2) 6(1) 4(2)
3(2) 3-4(3) 2(4) 1(3)

Leto objave

2019(3) 2018(9) 2017(3) 2016(3)
2015(11) 2014(8) 2013(5) 2012(7)
2011(3) 2010(2) 2009(5) 2008(4)
2007(11) 2006(7) 2005(3) 2004(3)
2003(2) 2002(3) 1996(1) 1994(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov