O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 82)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Žensko nasilje

dr. Luigi Varanelli, 11.6.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 23/2020Nihče verjetno ne bi oporekal, da nasilje nima spola. Ne gre za to, da je v našem jeziku ta beseda srednjega spola; gre za to, da partnersko nasilje izvajajo tako moški kot tudi ženske. Res pa je, da sta obliki nasilja, ki ga običajno v partnerskem odnosu izvajata moški ali ženska, precej različni. Moško nasilje je kot nevihta, ki te sredi prostranega polja preseneti v soparnem poletnem popoldnevu. Njegova moč, njegova sila, njegov hitri izbruh okamenijo tudi najbolj hrabrega človeka. Gre predvsem za fizično nasilje, za jezo in ljubosumje, ki prevzamejo zakompleksanega in zafrustriranega moškega in ki se izvaja predvsem s fizičnim podjarmljenjem nasprotnega spola. Žensko nasilje pa je drugačno: bolj subtilno, psihološko, postopno, plazeče, kalkulirano, hladno, spočetka celo neopazno. Kot modras, ki se tiho in skrito plazi po zelenem spomladanskem travniku, se žensko nasilje ovije okrog partnerskega življenja, ga zastruplja in duši, mu izpije energijo in dušo. Seveda tudi pri ženskah ni izključeno fizično nasilje. Moško in žensko fizično nasilje se razlikujeta zlasti v tem, da ženske uporabljajo predmete (noži, palice ipd.), ki jih je redkeje opaziti pri moških.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Pogovor s pravosodno ministrico Andrejo Katič

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Portal Pod črto že vrsto let poroča o problemu dolgotrajnih in neučinkovitih kazenskih postopkov v primerih sumov gospodarskega kriminala in korupcije. Ti postopki se praviloma vlečejo tudi več kot deset let. Osumljeni so obenem na koncu pogosto oproščeni zaradi zastaranja postopka ali postopkovnih napak. O tej problematiki smo se pogovarjali s pravosodno ministrico Andrejo Katič. Kot članica stranke Socialnih demokratov je ministrstvo prevzela ob nastopu vlade Marjana Šarca septembra 2018. Intervju smo opravili sredi novembra 2019. Več tednov pred intervjujem smo ministrici poslali seznam tematik, o katerih se želimo pogovarjati. Zanimalo nas je, katere reforme kazenskega postopka so po mnenju ministrice potrebne, kakšna je vloga ministrstva pri vpeljavi reform in kakšne spremembe na bolje pripravlja na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Komentar pogovora z ministrico

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazenski postopek

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Z ministrico smo se pogovarjali o dolgotrajnih kazenskih postopkih v primerih gospodarskega kriminala in korupcije. Odgovori postavljajo pod vprašaj njeno sposobnost opravljanja dela ministrice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Je treba spremeniti zakonsko definicijo posilstva?

Igor Vuksanović, 16.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 1-2/2020Že več kot leto dni lahko spremljamo pozive k spremembi zakonske definicije posilstva. O njih mediji redno poročajo. V ospredju pozivov so skrajno leve politične stranke in nekatere nevladne organizacije. Videti je, da je njihov cilj uvedba neke oblike t. i. modela privolitve, "po katerem je kazniv vsak spolni odnos brez privolitve druge strani".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi

mag. Sebastijan Valentan, 7.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 42-43/2019Do spolnih zlorab mladoletnih oseb seveda ne prihaja samo v Katoliški cerkvi, ampak tudi v drugih verskih skupnostih. Katoliška cerkev je kot moralna avtoriteta v mnogih državah najbolj medijsko in družbeno izpostavljena, s problematiko spolnih zlorab pa se je kot verska skupnost tudi resno soočila in okrepila svoj (kazensko)pravni sistem tako na univerzalni kot lokalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Uporaba teorije o realizaciji pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku

mag. Luka Vavken, 3.10.2019

Kazenski postopek, Obligacije

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 37/2019Temeljni cilj kazenskega postopka je krive obsoditi, nedolžne oprostiti in obdolžencu zagotoviti pošteno sojenje. Kazenski postopek zato kljub vedno večjemu poudarjanju vloge žrtev kaznivih dejanj v zadnjih spremembah slovenskega kazenskega postopnika v prvi vrsti ne sme postati sredstvo za učinkovitejše, enostavnejše - za oškodovanca, ki breme dokazovanja in stroškov postopka preloži na državnega tožilca, pa predvsem ne cenejše sredstvo za poplačilo tistega, kar bi sicer lahko dosegel v pravdnem postopku. To je nenazadnje mogoče med vrsticami razbrati tudi iz razlogov serije nedavno sprejetih odločb Vrhovnega sodišča, ki se nanašajo na kaznivo dejanje poslovne goljufije. Iz njih je razvidno stališče, da mora biti preslepitveni namen v opisu kaznivega dejanja določno konkretiziran, saj je ravno to tisti element (diferencia specifica), ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti. Kljub temu ostaja odločanje o premoženjskopravnem zahtevku trdno zasidrano v naši pozitivnopravni ureditvi in sodni praksi. Pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku morajo "kazenski sodniki" uporabiti vsa pravila civilnega prava, enako kot bi jih uporabili njihovi "civilni" kolegi. Tudi zelo specifična in dogmatično zahtevna. Eno takšnih je zagotovo uporaba teorije o realizaciji, o kateri bo tekla beseda v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken, 11.7.2019

Kazenski postopek, Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 27/2019Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Povrnitev potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku

mag. Luka Vavken, 20.6.2019

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 24-25/2019Na prvi pogled se zdi, da povrnitev stroškov kazenskega postopka ne odpira ravno pomembnih pravnih vprašanj. Večina pravnikov ob tem najprej pomisli na mučno seštevanje in pregledovanje posameznih postavk v odvetniških stroškovnikih, predloženih po končanem kazenskem postopku. Načeloma gre za tehnično opravilo, ki sicer terja marljivo in natančno delo, ne zahteva pa intelektualnega napora, ki je praviloma potreben za presojo pravnih in dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o obdolženčevi krivdi. Še manj verjetno se zdi, da so vprašanja, povezana s povrnitvijo potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku, lahko predmet odločanja Vrhovnega sodišča ter da mora Vrhovno sodišče za pravilno razlago določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanašajo na to področje, ter za zagotovitev enotne uporabe prava uporabiti določbe Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Praviloma gre namreč za dejanska vprašanja, povezana z višino stroškov obdolženčevega zastopanja, ki na Vrhovnem sodišču, katerega predmet odločanja so pravna vprašanja, nimajo mesta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Quod est veritas v kaznovalnem pravu?

mag. Luka Vavken, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 9-10/2019Judeja je bila v prvem stoletju našega štetja precej nepomembna in obrobna rimska provinca. Temu primerna je bila tudi vloga Poncija Pilata, ki je bil leta 26 imenovan za njenega upravitelja. Zanj bi tako kot za številne druge rimske upravitelje komaj vedeli, če se ne bi po nenavadnem zgodovinskem naključju znašel sredi sodnega postopka zoper Kristusa. Med njegovim zaslišanjem je cinično izrekel besede: "Quod est veritas - kaj je resnica?" Ob tem se verjetno ni zavedal, da bo to vprašanje, znano tudi kot Pilatova skepsa, še dva tisoč let odmevalo v zgodovini človeštva. Do današnjih dni namreč nima jasnega in enoznačnega odgovora. Tudi v kaznovalnem pravu ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Metodološki pristopi k odnosu med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 4/2019V prejšnji številki Pravne prakse sem opredelil pogodbe treh vrst: tiste, ki so podlaga za storitev kaznivega dejanja, tiste, ki so kazensko nedopustne, in tiste, ki so sklenjene na kazensko nedopusten način. Tokrat obravnavo nadaljujem in dokončujem z nekaterimi teoretičnimi stališči in metodološkimi pristopi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Prepoved poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku - drugi del

mag. Luka Vavken, 17.1.2019

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 3/2019Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma bolje rečeno napačno predvidevanje, želim poudariti nesporno dejstvo: vprašanja, povezana s prepovedjo poznega navajanja dokazov (vsaj na področju kaznovalnega prava), v pravni dogmatiki, predvsem pa v sodni praksi niso in nikoli ne bodo do konca razrešena. Odločitev, ali je sodišče dokaz utemeljeno zavrnilo, ker je bil predlagan prepozno, bo na koncu vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera: kompleksnosti obravnavane zadeve, vprašanja, ali je obramba imela dovolj časa in možnosti za pripravo obrambe, okoliščine, ali je med postopkom prišlo do obrata, ki ga stranka ni mogla pričakovati, trenutka, kdaj je stranka izvedela za določen dokaz ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razmerja med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 17.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2019Čeprav v pravni doktrini zanemarjeno, je vprašanje razmerij med pogodbo in kaznivim dejanjem še kako pomembno in aktualno. Pomembno, ker je od natančne analize teh razmerij odvisno, ali in kdaj je pogodba neveljavna; aktualno, ker se v sodobni ekonomiji številna kazniva dejanja izvajajo ravno s pogodbami ali s kombinacijami medsebojno povezanih pogodb. Mislimo npr. na javna naročila, ki so izid predhodnega koruptivnega ravnanja, na poslovne goljufije in na goljufije na škodo države, Evropske unije ali drugih subjektov, na oškodovanje upnikov, na lažne stečaje ipd. Namen tega prispevka je prikazati še neobdelana polja v pravni doktrini, kjer se pogodbe stikajo s kriminalnimi ravnanji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Pravice storilcev nad pravicami učenk - žrtev?

Igor Vuksanović, 13.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Osnovno šolstvo

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 48/2018Časopis Dnevnik je poročal o težko razumljivi uvedbi kazenskega postopka zoper ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca. Državno tožilstvo mu očita kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ker je leta 2013 zadnje tri dni šolskega leta dva devetošolca efektivno "suspendiral" od pouka (prepovedal vstop v šolo in udeležbo pri šolskih aktivnostih). S tem jima je dejansko onemogočil udeležbo na zaključnem izletu, na valeti in pri podelitvi spričeval. Suspendiranca sta sicer kljub temu spričevali dobila in zaključila šolanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Grožnja in vprašanje neveljavnosti pogodbe

dr. Luigi Varanelli, 22.11.2018

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2018Z odločbo, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018 je Vrhovno sodišče zagovarjalo stališče, na podlagi katerega je v primerih, ko izrečena grožnja jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, pogodba, ki je bila sklenjena zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, nična na podlagi 86. člena OZ. Z navedenim prispevkom nameravam komentirati zgoraj navedeno stališče naše najvišje instance, izraziti nekatere pomisleke in utemeljiti nekaj dilem, ki izvirajo iz komentirane sodne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Sodna poravnava in kazenski postopek

mag. Milan Vajda, 8.11.2018

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 43/2018Sodno prakso kot pravno dragotino in pravno tradicijo v pravnem sistemu praviloma oblikujejo instančna sodišča, ko obravnavajo redna in izredna pravna sredstva, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, pa tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko obravnava vprašanja, povezana s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Vendar pa se je na enem od naših štiriinštiridesetih okrajnih sodišč 21. marca 2018 zgodil zelo zanimiv precedenčni primer, ko je bila v kazenski zadevi na glavni obravnavi sklenjena t. i. sodna poravnava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Primer Strehovec: ko javno udejanjanje verske svobode postane kaznivo dejanje

mag. Sebastijan Valentan, 8.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 43/2018Na družbenih omrežjih v Sloveniji (pa tudi izven njenih meja) so se pojavili profili Tudi jaz sem Tadej! Mnogi so na ta način izrazili podporo duhovniku in patru ter docentu na Teološki fakulteti dr. Tadeju Strehovcu, zoper katerega je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na predlog petnajstih tožiteljev začelo kazenski pregon zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Storil naj bi ga s tem, ko je na spletni strani 24kul.si dopustil objavo prispevka z naslovom Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora?

Igor Vuksanović, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36-37/2018Člen 297 Kazenskega zakonika (KZ-1) vsebuje inkriminacijo "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Besedilo prvega odstavka 297. člena KZ-1 se glasi: "Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let." Prav temeljna oblika tega dejanja, urejena v prvem odstavku 297. člena KZ-1, je predmet mojega tokratnega komentarja. Zaradi ekonomičnosti bom zanjo uporabljal poljuden izraz "sovražni govor". Vendar naj uporaba tega izraza ne zavede; kazenskopravno pojem sovražnega govora ni in ne more biti enak rabam na splošnem, sociološkem, literarnem in drugih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Domet prepovedi reformatio in peius

mag. Luka Vavken, 17.5.2018

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 19/2018"Če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije."Redki so pravni instituti, ki v tako kratki in na videz povsem enostavni besedni zvezi skrivajo tako zapleteno in v dogmatiki slovenskega kazenskega postopka relativno slabo obdelano tematiko, kot to velja za prepoved spremembe na slabše - prepoved reformatio in peius. Namen obravnavanega prispevka ni najti odgovor na vsa zahtevna vprašanja, povezana s tem institutom, temveč po kratki teoretični predstavitvi na podlagi konkretnega primera prikazati, kakšne posledice ima uporaba te prepovedi za pravni oziroma dejanski položaj obtoženca, hkrati pa zgolj podkrepiti že znano dejstvo, da pravo ni podobno matematični enačbi, ki omogoča eno samo, edino pravilno rešitev. Pri uporabi prava je praviloma možnih več različnih rešitev nastale situacije, pravilnejša (ne pa edina mogoča) pa je tista, ki je bolj prepričljiva, skladnejša s pravili formalne logike, ki obravnavano vprašanje osvetljuje skozi prizmo različnih razlagalnih metod in ki je ne nazadnje bližja splošnemu pojmovanju pravičnosti v družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zavarovalniška goljufija

dr. Aleš Vodičar, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Vodičar, Pravna praksa, 19/2018Slovenija je z uveljavitvijo Kazenskega zakonika leta 2008 (KZ-1) v drugem odstavku 211. člena inkriminirala novo obliko kaznivega dejanja goljufije, tako imenovano zavarovalniško goljufijo. Besedilo drugega odstavka tega člena se glasi: "Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Pravica do odvetnika v kazenskem postopku - stanje in izzivi

Vučko Katarina, Kogovšek Šalamon Neža, 10.5.2018

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vučko, dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 18/2018Pravica osumljencev in obdolžencev do odvetnika in pravne pomoči je temeljna človekova pravica, zavarovana s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. V ustavnih demokracijah je trdno zasidrana, izvajanje pravice v praksi pa pokaže, da v sistemu še vedno obstajajo področja, ki zahtevajo pozornost za boljše izvajanje pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Osredotočenost suma pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti

mag. Luka Vavken, 20.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 28-29/2017Materialnopravna vprašanja, povezana s kaznivim dejanjem povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza, objektivni pogoj kaznivosti, odgovornost za hujšo posledico, krivda, ravnanje v skrajni sili, ločevanje tega kaznivega dejanja od drugih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa in podobno - so v slovenski kazenskopravni dogmatiki in sodni praksi relativno dobro raziskana. Manj pozornosti je namenjene procesnemu vidiku obravnavanja oziroma preiskovanja tega kaznivega dejanja. Pri tem ne merim na metode policijskega dela ter s strokovno-tehničnega vidika izjemno zahtevno zavarovanje in zbiranje dokazov, temveč na procesni položaj povzročitelja tega kaznivega dejanja. Preprosto povedano, gre za vprašanje, kdaj se sum pri preiskovanju kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti v tolikšni meri osredotoči na določeno osebo, da ta postane subjekt procesnih upravičenj, predvsem privilegija zoper samoobtožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Okrogli trikotnik kazenskega procesa

mag. Milan Vajda, 16.3.2017

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 10/2017V kazenskem procesu nastopa pred očmi sodnika vrteči se trikotnik treh najpomembnejših udeležencev, in sicer: obdolženca, tožilca in zagovornika. Gre dejansko za dinamičen proces, v katerem imajo omenjeni udeleženci zakonsko določene vloge in položaje, torej so njihova razmerja zakonsko uokvirjena. V praksi pa lahko pride tudi do primerov, ko je treba po "naravi stvari" ali na podlagi "pravnega občutka" vsebinsko dopolniti in izoblikovati kazenski proces, da ne postane t. i. okrogla zgodba ali neka nova sodniško-odvetniško-tožilska anekdota.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku

mag. Luka Vavken, 16.3.2017

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 10/2017Zakonske določbe je glede na njihov odnos do Ustave mogoče v grobem razdeliti v tri skupine. V prvo, daleč največjo skupino sodijo tiste, ki jih lahko neposredno uporabljamo brez bojazni, da bi ob tem prišli v nasprotje z Ustavo, saj je že zakonodajalec ob njihovem nastanku imel pred očmi, da mora biti njihova vsebina prežeta z duhom Ustave. V drugo, k sreči najmanj številno skupino sodijo tiste zakonske določbe, ki so v neposrednem nasprotju z Ustavo. Te določbe so zrele za presojo Ustavnega sodišča. Obstaja še tretja skupina abstraktnih pravnih norm, ki sicer niso v neposrednem nasprotju z Ustavo, so pa hkrati pomensko nepopolne do te mere, da se do njihovega pravega pomena ne moremo dokopati drugače, kot da hkrati v eni roki držimo zakon, v drugi pa Ustavo ter potujemo s pogledom sem in tja. V tem primeru govorimo o ustavnoskladni razlagi zakonskih določb. Ena izmed takšnih je določba o prekluziji iz drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Bistvo kazenskega procesnega prava

mag. Milan Vajda, 1.9.2016

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 34/2016O kazenskem procesnem pravu je napisano zelo veliko, morda celo preveč. Vendar je problem v tem, da nihče ne zna na enostaven, preprost in razumen način natančno pojasniti, kaj je sploh bistvo kazenskega procesnega prava. Vsak osumljen, obdolžen ali obsojen v kazenskem postopku pridobi o tem lastno, realno življenjsko izkušnjo ali preizkušnjo. Ravno pravniki, ki se poklicno ukvarjajo s kazenskim pravom ali s kazenskim procesnim pravom, pa praviloma te lastne, neposredne, realne izkušnje ali preizkušnje nimajo in je tudi - po naravi stvari - ne morejo imeti, saj je kazenskopravna obsodba lahko ovira za delo v pravosodju. Ali je to za pravnike prednost ali pa velik hendikep?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(2) 46(2) 45(1) 45-46(1)
43(2) 42-43(2) 41-42(2) 40(1)
39(1) 38(1) 37(1) 36(1)
36-37(1) 35(1) 34(2) 33-34(1)
31(1) 31-32(3) 30(2) 30-31(1)
29-30(1) 28-29(1) 27(2) 27-28(1)
24(1) 24-25(2) 23(2) 22(1)
21-22(2) 20(1) 20-21(1) 19(2)
18(3) 17-18(1) 16-17(3) 12(2)
11(2) 10(3) 9(1) 9-10(1)
8(3) 7-8(2) 6(1) 6-7(1)
5(3) 5-6(1) 4(2) 3(3)
Več...

Leto objave

2020(4) 2019(9) 2018(8) 2017(3)
2016(2) 2015(5) 2014(4) 2013(2)
2012(3) 2011(4) 2010(6) 2009(1)
2008(3) 2007(1) 2006(1) 2005(3)
2004(6) 2003(1) 2002(4) 2001(3)
2000(2) 1999(3) 1996(1) 1995(1)
1994(1) 1993(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov